21. Kongres slovenskih založnikov
Predvideni program kongresa:
Hotel Belvedere, Izola
- september 2024
8:30 – 9:00
Registracija udeležencev ob kavi in pogostitvi
9:00 – 9:05
Pozdrav
Valentina Smej Novak, Društvo slovenskih založnikov
9:00 – 9:30
Slovensko založništvo v številkah
Predavateljica: Damijana Kisovec, NUK, bibliotekarska specialistka
9:30 – 9:45
Nagovor direktorice Javne agencije za knjigo Republike Slovenije
Katja Stergar
Dopoldanski sklop: Pot knjige do bralca
9:45 – 10:30
Založniki in knjigarji: Igramo za isto moštvo
Uvodna predstavitev: Katarina Modic, Knjigarna Konzorcij
Pogovor: Praktični izzivi odnosa med založniki in knjigarnarji:
- Skupni interesi in presečišča
- Slovenski knjigotrški sistemi: kako in kam naprej
- Kaj lahko vzajemno storimo za čim boljše sodelovanje?
- Kako se obnesejo knjige na hibridnih prodajnih mestih?
Sodelujoči v debati:
- Uroš Ahačič, Avrora
- Katarina Modic, knjigarne Mladinske knjige
- Jana Bauer, KUD Sodobnost
- Nataša Kalin, Hiša Primus
- Matija Fojs, direktor in solastnik verige knjigarn Hoću knjigu, Hrvaška
Moderator: Mitja Ličen, Založba Goga
10:30 – 11:00
Predavanje s praktičnimi primeri: Kako z minimalnimi sredstvi ustvariti video, ki prodaja
Predavatelj: Ivana Stipić Lah
Vsebina:
- Kako lahko bralci širijo glas o knjigi in kako jim lahko pri tem pomagamo?
- Kaj je UGC in zakaj se bolje obnese kot običajni oglasi?
- Kako do kakovostnega UGC (influencerji/content ustvarjalci)?
- Kako ustvariti lasten UGC, ki deluje pristno? Osnove produkcije.
- Primeri dobrih praks
11:00 – 11:15
Odmor za kavo
Primeri iz prakse:
11: 15 – 11:30
Po digitalni poti: predstavitev portala MK Plus
Predstavlja: Tihana Kurtin Jeraj je vodja digitalnega uredništva, Mladinska knjiga
11:30 – 11:45
Portal Dobreknjige.si: Možnosti in priložnosti sodelovanja z založniki
Predavateljica: Luana Malec, direktorica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper
11:45 – 12:15
Diskusija in vprašanja
12:15 – 12:40
Kako naj slovenske knjige potujejo v svet?
Izkušnje agentke: primeri
Gostja: Anna Mioni, AC² Literary Agency, Italija
12:40 – 13:00
Prva literarna agencija v Sloveniji
Predstavitev: Senja Požar, vodja, Ljubljana Literary Agency, Slovenija
13:00 – 14:00
Odmor za kosilo
Popoldanski sklop: Slovenski jezik, kruh naš
14:00 – 14:15
Rezultati analize zadnje raziskave PISA
Predavateljica: dr. Klaudija Šterman Ivančič, Nacionalna koordinatorica raziskave OECD PISA za Slovenijo, Pedagoški inštitut, Ljubljana
14:15 – 15:00
Debata: Založniki in šolske knjižnice – v skupnem prizadevanju spodbujanje branja in skrbi za bralno kulturo.
Teme razprave:
- Vloga in funkcija šolskih knjižnic v sodobnem času
- Skrb za knjižnično ponudbo in načini nabiranja fonda
- Pričakovanja in želje glede sodelovanja z založniki
Sodelujoči:
- Dušan Merc, predsednik Društva pisateljev, nekdanji ravnatelj OŠ Prule
- Slavko Pregl, mladinski pisatelj, nekdanji predsednik Bralne značke
- Romana Fekonja, Zavod RS za šolstvo
- Jure Studen, predstavnik Avrore
Moderatorka: Maja Jug Hartman, založba Hart
15:00 – 15:15
Odmor za kavo
15:15 – 15:45
Predstavitev delovanja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Predavateljica: dr. Nina Ledinek
Vsebina:
- Napoved in predstavitev novega portala Franja
- Vzpostavljanje jezikovnih korpusov slovenskega jezika
- Možnosti sodelovanja z založniki pri razvoju jezikovnih virov
15:45 – 16:30
Pogovor: Kaj je prej, beseda ali knjiga?
Teme razprave:
- Posodabljanje jezika v knjižnih delih in uvajanje novih besed
- Praktični izzivi pri uporabi jezika v založništvu
Sodelujoči:
- dr. Mojca Žagar Karer, vodja Oddelka za terminologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
- dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe
Moderatorka: Petra Koršič, književnica, lektorica in urednica
Slavnostni sklop
16:30 – 16:40
Podelitev nagrade “Naj osebnost založništva 2023/24”
16:40 dalje
Zaključek kongresa in sproščeno druženje
Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb in prilagoditev programa.


















Program
8.30–9.00
Sprejem udeležencev9.00–9.15
Pozdravne besede Valentina Smej Novak, predsednica Društva slovenskih založnikov BRANJE = ZDRAVJE9.15–9.25
Branje za zdravje? Nizozemska izkušnja. dr. Adriaan van der Weel, Univerza v Leidnu9.25–10.00
Bralno zdravje in indeks bralnega zdravja: vloga knjige v digitalni družbi Jaka Gerčar, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani10.00–10.15
Izkušnje: pediatri v Ljubljani otrokom pri dopolnjenem 3. letu že desetletje podarijo knjigo – odzivi in učinki Saša Ogrizek z oddelka za kulturo MOL s pediatrinjo10.15–11.00
Kako nam lahko knjige izboljšajo zdravje, od biblioterapije do vplivov skupnega branja odraslih in otrok Pogovor, vodi Carmen L. Oven, sodelujeta dr. Vlasta Zabukovec, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani in dr. Ljubica Marjanovič Umek, Oddelek za psihologijo Univerze v Ljubljani11.00–11.15
Odmor STANJE ZALOŽNIŠTVA11.15–11.30
Slovensko založništvo v številkah Damijana Kisovec, NUK, bibliotekarska specialistka11.30–12.00
Spremembe na evropskem knjižnem trgu v zadnjih dveh letih, na osnovi konference REboot in projekta Sidt, ki katalogizirata inovacije v založništvu dr. Miha Kovač, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani12.00–12.20
Kolektivno upravljanje z avtorskimi pravicami, sklenitev dogovora z gospodarstvom in drugi izzivi Pogovor, vodi Slavko Pregl, sodelujeta Rudi Zaman in Luka Novak, Sazor GIZ12.20–12.40
Posledice covida-19 za evropski založniški trg: interpretacija številk za leto 2020 O vpeljavi in implementacijah Marakeške deklaracije in posledicah European Accessibility Act Anne Bergman, direktorica Federation of European Publishers12.40–13.00
Prilagajanje knjižnega gradiva slepim in slabovidnim: izjeme pri upravljanju z avtorskimi pravicami in Marakeška deklaracija v praksi Katarina Černe, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije13.00–13.10
Vprašanja, razprava SLOVENSKI ZALOŽNIKI NA MEDNARODNIH SEJMIH13.10–13.30
Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni, pripravljalne aktivnosti Katja Stergar, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije13.30–13.45
Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023: vizija in program dr. Dimitrij Rupel, direktor Javne agencije za knjigo Republike Slovenije13.45–14.30
Okrogla miza in debata z založniki na temo gostovanja Slovenije kot države gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu Vodi: Ksenija Horvat Udeleženci: direktor JAK dr. Dimitrij Rupel in predstavniki slovenskih založb14.30–14.45
Odmor IZZIVI NOVIH KNJIŽNIH FORM14.45–15.05
Prihodnost digitalnih knjižnih form v času pretočnih vsebin. Švedska izkušnja. Pogovor, dr. Miha Kovač in Carlo Carrenho, vodja mednarodnega poslovnega razvoja pri StreetLib15.05–15.50
Zvočne knjige in pretočne vsebine Pogovor, vodi Lenart J. Kučić, sodelujeta Marko Hercog, Beletrina in Marjan Povše, Audibook15.50–17.30
Zaključek kongresa. Kosilo.Knjiga? Knjiga!






















Program
8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Nataša Detič, predsednica Društva slovenskih založnikov
Pozdrav in uvodni nagovor9.10–9.20 Janez Miš, predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS
Predstavitev novega Upravnega odbora Zbornice in izkaznica slovenskega založništva v letu 2018
9.20–10.05 Dr. Sonja Pečjak, oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Kaj lahko psihologija pove založnikom o branju in bralcih
10.05–10.50 Dr. Miha Kovač, oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v LJ
Ali knjiga in branje sploh še obstajata?
10.50–11.00 Rudi Zaman, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja
Poročilo o delu kolektivne organizacije SAZOR GIZ in predstavitev načrtov
11.00–11.20 Odmor
11.20–11.50 Rado Daradan in Mic Melanšek, ustanovitelja in direktorja podjetja Hurra Studios (Mali junaki)
Predstavitev podjetja Hurra Studios, poslovni model in marketinški koncept
11.50–12.50 Anne-Mette Noack, nemška Založniško-knjigotrška zbornica
Predstavitev v Nemčiji izvedene knjižne kampanje Jetzt ein Buch! (predavanje bo v angleščini)
12.50–13.10 Odmor
13.10–13.20
Dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka Ministrstva za kulturo
Pozdrav in nagovor13.20–13.30 Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport
Pozdrav in nagovor
13.30–14.25 Andreja Kavčič z gosti
Okrogla miza o nacionalni kampanji ozaveščanja javnosti o pomenu branja in nakupovanja knjig
14.25–15.10 Sonja Klopčič, razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah in mentorica AEIOU voditeljstva
15.10–15.25 Tanja Tuma, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA
Na pragu stoletnice mednarodnega PEN
15.25–15.35 Luana Malec, osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Možnost nadaljnjega razvoja portala Dobreknjige.si v povezavi z založniki
15.35–15.45 Petra Potočnik, koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja
Predstavitev Nacionalnega meseca skupnega branja
15.45–16.10 Podelitev nagrad NAJ založnik in NAJ knjigotržec
16.10 Zaključek kongresa in kosilo
Predavatelji
Dr. Sonja Pečjak, Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Dr. Sonja Pečjak
Kaj lahko psihologija pove založnikom o branju in bralcih
Predavateljica bo predstavila potek razvoja bralne zmožnosti pri bralcu od predbralnega obdobja do obdobja zrelega bralca in spregovorila o ključnih psihičnih dejavnikih tega razvoja (spoznavnih in motivacijskih). Z vidika psihičnih procesov bo pokazala, kako uporaba tiskanega in e-gradiva vpliva na procesiranje in razumevanje tega gradiva, pri čemer bo izpostavila nekaj glavnih stvari, pomembnih za zaznavanje in razumevanje, s poudarkom na procesu učenja. Sonja Pečjak je redna profesorica za pedagoško psihologijo, ki predava na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s psihologijo branja, čustveno inteligentnostjo v povezavi z učno učinkovitostjo in samoregulacijskim učenjem. Sodelovala je pri mnogih pomembnih raziskavah in napisala več odmevnih člankov.Dr. Miha Kovač, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

dr. Miha Kovač
Ali knjiga in branje sploh še obstajata?
Izhodiščna točka predavanja bo teza, da se branje z zaslona v temelju loči od branja s papirja. Predavatelj bo med drugim predstavil podatke obsežnih metaštudij, ki dokazujejo to tezo, in se vprašal, kakšne posledice to prinaša za izobraževalno in kulturno politiko. Opozoril bo tudi na to, da prevlada zaslonskih medijev sovpliva na spremembe v vrednotnem sistemu ljudi; te spremembe ne vplivajo negativno le na kupce, ampak tudi na tiste, ki odločajo o državni knjižni politiki. Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji uredniško-založniški karieri je bil odgovorni urednik Mladine, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic, urednik in vodja splošnega založništva DZS ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga. Je avtor več doma in v tujini objavljenih člankov in knjig o založništvu.Luana Malec, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper

Luana Malec
Možnost nadaljnjega razvoja portala Dobreknjige.si v povezavi z založniki
Dobreknjige.si je učinkovito spletno orodje za promocijo branja in dobre literature. Soustvarjajo ga slovenske splošne knjižnice, skupaj z literarnimi kritiki in bralci. Predstavljenih je že več kot 2800 knjižnih naslovov različnih žanrov in zahtevnostnih stopenj branja. Ta večkrat nagrajeni portal odlikuje sistem filtriranja metapodatkov o knjigah, ki omogoča hitro in enostavno iskanje po različnih kriterijih. Predstavljene bodo možnosti nadaljnjega razvoja, zlasti v povezavi z založniki. Luana Malec je glavna urednica portala dobreknjige.si. Zaposlena je v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper, kjer vodi službo za izvajanje območnih nalog. Je tudi doktorandka informacijske znanosti na FF UL, magistrica bibliotekarstva, univerzitetna diplomirana ekonomistka in prejemnica študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete v Ljubljani.Tanja Tuma, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA

Tanja Tuma
Na pragu stoletnice mednarodnega PEN
Leta 2021 bomo praznovali stoletnico mednarodnega PEN, združenja pesnikov, esejistov in pisateljev. Po prvi svetovni vojni so se na pobudo Amy Dawson Scott pisatelji povezali v organizacijo, da bi z močjo peresa preprečili sovraštva in vojne ter spodbujali sodelovanje in razumevanje med pisatelji. Zagovarjali so svobodo govora in svoboden pretok književnosti, ki ne pozna meja. Tudi v Sloveniji so Oton Župančič, Izidor Cankar, France Stele, Janko Lavrin in drugi ustanovili Slovenski center PEN. Kako deluje in za kaj se zavzema pisateljska organizacija, ki ima danes 140 centrov po svetu? Podan bo kratek pregled delovanja in ciljev. Tanja Tuma je bila dve desetletji aktivna založnica, preden se je posvetila pisateljevanju. V letu 2013 je izšel njen prvenec Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, z romanom o spravi Češnje, bele in rdeče, 2015, pa so jo vzljubili tudi slovenski bralci. (prevod White and Red Cherries, 2016). Drugi del Balkanske trilogije v angleškem jeziku Tito’s Legacy je izšel leta 2018, letos pa je zaključila rokopis romana o življenju Lavoslava Schwentnerja z naslovom Brodník, izid 2020. Tanja vodi Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira (www.mira.si) in je članica UO PIWWC (www.piwwc.org).Rudi Zaman, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja

Rudi Zaman
Poročilo o delu kolektivne organizacije SAZOR GIZ in predstavitev načrtov
V letošnjem letu SAZOR zaključuje triletni Sporazum o plačilu nadomestila od fotokopiranja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Poslovodstvo nadaljuje pogajanja z gospodarstvom v okviru GZS in poskuša doseči sporazum z uvozniki pametnih telefonov.Sonja Klopčič, razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah in mentorica
AEIOU voditeljstva

Sonja Klopčič
Rado Daradan in Mic Melanšek, ustanovitelja in direktorja podjetja Hurra Studios (Mali junaki)

Rado Daradan in Mic Melanšek
Predstavitev podjetja Hurra Studios, poslovni model in marketinški koncept
Rado Daradan in Mic Melanšek bosta spregovorila o unikatnem poslovnem modelu svojega podjetja. Predstavila bosta zmagovalno formulo razvoja izdelkov, po kateri nastajajo personalizirane otroške knjige, ki osvajajo kupce ne le na domačem, temveč tudi na globalnem trgu. Njihove knjige se prodajajo že v šestih državah po svetu, največ v Ameriki. Samo v letu 2018 so prodali skoraj pol milijona unikatnih knjig in ustvarili 12 milijonov evrov prihodkov. Govorila bosta tudi o marketinškem konceptu, s pomočjo katerega zadovoljni uporabniki sami ustvarjajo več kot 70 % marketinškega oz. oglasnega gradiva podjetja. Rado Daradan in Mic Melanšek sta ustanovitelja uspešnega podjetja Hurra Studios, ki ga pri nas poznamo pod imenom Mali junaki. Rado je realist, ki v vlogi direktorja podjetja skrbi za nemoteno delovanje vseh procesov – od produkcije, tiska in podpore kupcem, do vodenja financ. Mic pa vizionar, ki kot direktor marketinga in kreative skrbi za trženje in imidž izdelkov ter razvoj novih.Anne-Mette Noack, nemška Založniško-knjigotrška zbornica

Anne-Mette Noack
Predstavitev v Nemčiji izvedene knjižne kampanje Jetzt ein Buch!
(predavanje bo v angleščini) Kampanja, ki povezuje knjigotržce, založnike in avtorje, osrednje sporočilo pa je poleg veselja do branja izpostavljanje prednosti lokalnih knjigarn, v Nemčiji poteka že od leta 2013, od leta 2017 pod novim sloganom Jetzt ein Buch! (Knjiga zdaj!). Nemška Založniško-knjigotrška zbornica s to kampanjo, za katero stoji celotna knjižna veriga, sporoča: knjige niso katerokoli poljubno trgovsko blago, knjige so kulturna dobrina in predvsem stvar srca. Kampanjo so leta 2013 začeli pod sloganom Vorsicht Buch! (Pozor knjiga!), z različnimi participativnimi akcijami pa so k sodelovanju privabili tudi številne znane obraze s področja filma in glasbe ter druge vplivneže iz družabnega sveta. Kampanja se vseskozi razvija in prilagaja, v zadnjem letu je poudarek na prisotnosti v manjših krajih in občinah, z namenom poskušati oživiti lokalno knjigotrško sceno. Predavateljica bo povedala, kako so kampanjo načrtovali, kako jo izvajajo in sproti dopolnjujejo, kaj se je izkazalo za uspešno in kaj so izzivi takšne nacionalne kampanje. Anne-Mette Noack je od leta 2009 zaposlena v nemški Založniško-knjigotrški zbornici, kjer vodi oddelek za kulturne projekte, marketing in komunikacijo. Med drugim je odgovorna za nagrado Deutschen Buchpreis in nacionalno kampanjo Jetzt ein Buch! (Knjiga zdaj!).Andreja Kavčič z gosti Renato Zamida, Janezom Mišem, Natašo Detič, dr. Miho Kovačem in Bojanom Švigljem
Okrogla miza o nacionalni kampanji ozaveščanja javnosti o pomenu branja in nakupovanja knjig
Ko se v založniških krogih pogovarjamo o nujnosti takšne kampanje, je v širši okolici večkrat slišati, da se moramo pač prilagoditi spremembam, ki se dogajajo tudi z novimi tehnologijami in z njimi povezanimi spremembami. Branje, bralna kultura, bralna pismenost že dolgo niso več vrednota. Bi lahko z nacionalno kampanjo privzgojili navade nakupovanja in branja knjig? Kaj bi moral posamezni deležnik v knjižni verigi storiti?Petra Potočnik, koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja
Predstavitev Nacionalnega meseca skupnega branja in možnosti za vključevanje založnikov in knjigotržcev
Od 8. septembra do 13. oktobra 2019 bo že drugič potekal Nacionalni mesec skupnega branja. Organizatorji želijo, da bi postal vsakoletna nacionalna akcija promocije branja. Pripravljajo promocijo dogodkov partnerskih ustanov, plakatiranje in druge oblike promocije, na Andragoškem centru Slovenije je že oživel dogodkovnik NMSB 2019 … Skupaj z založniki, knjigotržci in drugimi akterji v liniji nastanka, ponudbe in promocije dobrega branja in bralne kulture, želijo najti najboljše poti, kako okrepiti in dolgoročno razvijati branje in bralno kulturo na Slovenskem. Petra Potočnik je diplomirana literarna komparativistka. Je strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja in nacionalna koordinatorka KUV za področje bralne kulture. Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.Skupaj jih ustvarjamo že 25 let
Uvodni nagovor
Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, lepo pozdravljeni na 16. kongresu Knjiga na Slovenskem Letošnji kongres je naš praznik, saj obeležujemo 25-letnico delovanja Društva slovenskih založnikov. Začetki Društva segajo v leto 1993, ko se je uradno imenovalo Naša knjiga. Društvu, ki je imelo svoj sedež v prostorih DZS-ja na Mestnem trgu v Ljubljani, je prvi predsedoval gospod Andrej Poglajen. Do danes je to častno poslanstvo opravljalo skupaj osem predsednikov. Število članov ostaja vsa leta približno enako, od 50 do 60. V veselje in ponos mi je, da sem med prvimi pristopnimi izjavami našla imena štirih članov, ki so nam zvesti že od prvega dne. To dolgoletno zaupanje bomo počastili s posebno zahvalo. Jedro Društva pa seveda sestavljajo vsi člani. Rada bi poudarila, da se članstvo v Društvu razlikuje od večinskih oblik članstva, ki temeljijo na ugodnosti za člane. Biti član Društva slovenskih založnikov pomeni nekaj drugega. Pomeni tvorno združevanje posameznikov in organizacij, ki delujemo na področju knjige in si prizadevamo, da se založništvo strokovno razvija, raste in uspeva ter v družbi ohranja pomembnost knjige in branja. S svojim delovanjem v družbi smo vseskozi povezani z družbenim napredkom, z našo prisotnostjo, ki presega materialne okvirje, pa družbo tudi sooblikujemo. Pogled v stare zapise delovanja Društva pove, da knjigi na Slovenskem mnogokrat ni bilo prizaneseno. Lažje je bilo v časih, ko so bralci in kupci knjig velikokrat s ponosom in veliko željo po lastništvu odličnih zbirk, monografij in enciklopedij zahajali v knjigarne. Leta 1997 je pod okriljem takratnega predsednika Društva gospoda Slavka Pregla potekala pobuda proti uvedbi davka na dodano vrednost na knjigo oz. prizadevanja za ničelno stopnjo. Akcija ni naletela na pozitiven odziv in v vseh nadaljnjih letih smo najrazličnejši založniki, knjigotržci ipd. poskušali narediti čim več za čim bolj vzdržno delovanje panoge. Nedavno se je UO Društva pridružil pobudam nevladnih organizacij Asociacija. Verjamemo, da bomo skupaj glasnejši in močnejši. Na položaj naše dejavnosti moramo gledati celostno, pri čemer je ključno, da smo sposobni sodelovanja in kritične presoje lastnega dela. Hkrati pa se ne smemo ustrašiti sprememb, temveč v njih videti začetek nove poti, potovanja. Veliko pa lahko in moramo narediti založniki sami. V novi ekonomiji neizprosno tekmujemo z najrazličnejšimi konkurenti. Smo dovolj zanimivi? Kakšne možnosti nam ponujajo novi trženjski pristopi? Kakšna je danes pravzaprav naša vloga v družbi? Kaj ji lahko ponudimo? To so tudi iztočnice za napoved letošnje vsebine kongresa. Sprehodili se bomo po poti, ki jo je založništvo prehodilo do danes in se ozrli v prihodnost, kam nas pot vodi, ali bolje rečeno, kje si jo bomo utrli. Kakšne so priložnosti, ki jih odpirata vsebinski in vplivnostni marketing in kaj se dogaja na širšem področju jezikoslovja in kulturne dediščine. Ozrli se bomo tudi čez meje Slovenskega in prisluhnili izkušnjam iz tujine. Verjamem, da je kongres priložnost, da odpremo te teme, o njih razpravljamo in skupaj poiščemo najboljše rešitve.Andreja Kavčič Predsednica Društva slovenskih založnikov



























Program
8.30-9.00 Sprejem udeležencev
9.00-9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov9.10-9.25 Založništvu na pot
Slavko Pregl
Slavko Pregl
9.25-10.25 Vsebinski marketing v založništvu. Tudi vaši mediji so lahko seksi.
mag. Nenad Senić, Agencija za vsebinski marketing PM
mag. Nenad Senić
10.25-10.45 Bloger – pospeševalec prodaje
Nina Prešern, ustvarjalka spletne strani Gospodična knjiga
Nina Prešern
10.45-11.05 Zaščita in varovanje pisne kulturne dediščine v NUK-u
Jasna Malešič, NUK
dr. Jasna Malešič
11.05-11.30 Odmor
11.30-12.10 Promocija knjig v post-besedilni dobi
Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Miha Kovač
12.10-12.50 Slovenščina, razpeta med tretjo in četrto industrijsko revolucijo
Simon Krek, Inštitut Jožef Stefan in Center za jezikovne vire in tehnologije na Univerzi v Ljubljani
dr. Simon Krek
12.50-13.05 Društvo slovenskih založnikov se predstavi, podelitev zahval najzaslužnejšim članom
Andreja Kavčič, predsednica DSZ in Helena Kraljič, članica upravnega odbora DSZ13.05-13.20 Osebna izkaznica panoge
Zdravko Kafol , ZKZK13.20-13.35 Aktualna dejavnost SAZOR
Luka Novak (SAZOR)13.35-13.50 Odmor
13.50-14.35 Knjigarna, ki je spremenila sosesko: primer dobre prakse iz Barcelone Xavier Vidal, katalonski knjigotržec in lastnik knjigarne
14.35-15.35 Založniška razprava o projektu Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Kako se želimo predstaviti mednarodni kulturni javnosti?
Renata Zamida, direktorica JAK-a z gosti: Andrej Blatnik (pisatelj, predavatelj, urednik pri Cankarjevi založbi), Mitja Ličen (direktor založbe Goga), Anže Miš (založba Miš), Luka Novak (založba Totaliteta), Zala Stanonik (založba Pivec)
Renata Zamida
15.35-15.55 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik in glasbena točka
(Matej Krajnc)15.55 Zaključek kongresa in kosilo
Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.Založništvo v digitalni dobi




















Program
8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov9.10–9.20 Otvoritveni nagovor
predstavnik Ministrstva za kulturo9.20–9.40 Mednarodni trg avtorskih pravic: Ustvarjanje priložnosti za slovenske knjižne ustvarjalce in založnike
Renata Zamida, JAK
Renata Zamida
9.40–10.40 Prodaja, nakup in varovanje avtorskih pravic
Petra Hardt, Suhrkamp
Petra Hardt
10.40–11.45 Okrogla miza: Založništvo danes in jutri
Zdravko Kafol z gosti: Bronislava Aubelj (Modrijan založba), Mitja Čander (Beletrina), Andreja Kavčič (predsednica Društva slovenskih založnikov), Aleš Novak (JAK), Bojan Švigelj (MKZ), Orlando Uršič (Založba Litera)Odmor
12.20–13.20 Projektni menedžment v založništvu
Aljaž Stare, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Aljaž Stare
Dr. Aljaž Stare je predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nosilec mednarodnega certifikata Certified Senior Project Manager in dolgoletni član Slovenskega združenja za projektni menedžment. Je tudi avtor knjige Projektni management: teorija in praksa (2011) in bloga www.projektni-management.si.
13.20–14.00 Priprava uspešnega knjižnega programa
Tine Logar, Cankarjeva založba in Jelka Ciglenečki, Založba Goga
Tine Logar

Jelka Ciglenečki (Foto Jože Suhadolnik)
14.00–14.35 Knjigarna in založba – sodelujemo ali tekmujemo?
Ingrid Celestina, direktorica knjigarne Libris in predsednica Društva knjigotržcev Slovenije
Ingrid Celestina (Foto Andraž Gombač)
Odmor
14.50–15.20 Dobrodošli v knjižnici
Sabina Fras Popović, Mariborska knjižnica
Sabina Fras Popović
15.20–15.40 Osebna izkaznica panoge
Zdravko Kafol, ZKZK15.40–15.50 Predstavitev dela Društva slovenskih založnikov
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov in Helena Kraljič, Morfem15.50–16.00 Sporazum SAZOR
Rudi Zaman, SAZOR16.00–16.10 Predstavitev Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
Sabina Fras Popović, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije16.10–16.25 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik
16.25 Zaključek kongresa in kosilo
Izzivi sodobnega založništva
9. junij 2016, GH Toplice Bled
Letošnji kongres smo poimenovali Izzivi sodobnega založništva. Kongres je nedvomno pomemben dogodek za vse nas, ki delujemo v tej panogi in tudi širše. Vsaj enkrat letno imamo tako skupaj priložnost spregovoriti o gospodarskih razmerah, težavah, izzivih in priložnostih, s katerimi se srečujemo. Naš skupen cilj mora biti, da izgubljenega kupca, bralca »pripeljemo nazaj«. Pa tudi, da v svet branja privabimo nove. Zavedati se moramo, da smo za usodo in prihodnost slovenske knjige odgovorni vsi. Knjiga ima namreč še drugo, pomembno dimenzijo. Je tudi ali predvsem nosilec kulture in jezika, z vsem njegovim dejanskim in simbolnim pomenom. Ker smo tako majhni in je ekonomija obsega velik izziv, je še toliko pomembneje, da se ključni akterji povežemo in sodelujemo. To je temeljna zaveza Društva. Pri zasnovi programa kongresa nas je vodila želja, da smo aktualni ter da je vsebina dovolj raznolika, predvsem pa da pridobimo čim več koristnih in uporabnih informacij. Kongres smo ob podpori Javne agencije za knjigo tudi mednarodno obogatili, med 9. In 11. junijem namreč poteka študijsko potovanje za nemške založnike in novinarje, ki se začenja prav z današnjim kongresom. To bo tudi priložnost za ustvarjanje novih poslovnih poznanstev in pot k postopnemu povečanju števila slovenskih prevodov na nemškem govornem področju.Andreja Kavčič Predsednica Društva slovenskih založnikov



























Program
8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov9.10–9.20 Otvoritveni nagovor
predstavnik Ministrstva za kulturo9.20–10.00 Ali je slovenska literatura lahko blagovna znamka?*
Aljoša Bagola, Pristop10.00–10.45 Vloga in izzivi avtorja v sodobnem založništvu
Žiga Gombač, mladinski pisatelj & medijski multipraktik10.45–11.30 Vloga in izzivi sodobnega urednika/založnika
Tatjana Cestnik, MKZOdmor
12.00–12.30 Knjižnice se spreminjajo, ste se jim pripravljeni pridružiti?
Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic12.30–12.50 Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu
Renata Zamida, JAK12.50–13.20 Avtorske in prevodne pravice – dragocenost, ki jo vse preveč založb zanemarja
dr. Petra Hardt, Suhrkamp13.20–14.10 Pogovor: S kakšnimi izzivi se v zadnjih letih srečujejo nemški založniki?
Renata Zamida z gosti: Thorsten Ahrend (Wallstein), Alexander Roesler (S. Fischer), Kristine Kress (Ullstein), Maike Nedo (Berlin Verlag)Odmor
14.30–14.40 Osebna izkaznica panoge
Zdravko Kafol, ZKZK14.40–14.50 Sporazum SAZOR
Rudi Zaman, SAZOR15.10–16.00 Okrogla miza: Minimalni založniški standardi
dr. Samo Rugelj z gosti: Slavko Pregl, Tine Logar (CZ), dr. Marko Stabej (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Matej Nemec (MKZ), Nataša Detič (Ocean)16.00–16.15 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik
16.15 Zaključek kongresa in kosilo
* nadomestno predavanje, ki je bilo predvideno v času SKS 2015 v sklopu programa Literatura kot blagovna znamk
Dogodek je del projekta poklicnega usposabljanja na področju knjige, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.















Vsebina 2015
- Kaj mora založnik vedeti o spletu – Andrej Šolinc
- Knjiga kot dogodek, ki se nikoli ne konča – Aleš Blatnik
- Ultrablues ali Kako smo za knjigo dali vse od sebe – dr. Samo Rugelj
- Osebna izkaznica založništva – Zdravko Kafol
- Kandidatura Slovenije za častno gostjo knjižnega sejma v Frankfurtu – Renata Zamida
- 2. noč knjigarn 19. junij 2015 – Helena Kraljič
- Najlepša knjigarniška izložba in načrti – Helena Kraljič in Andreja Kavčič
Družbeni mediji in knjiga danes in jutri
Ali se zavedamo, kako so nam družbeni mediji spremenili vsakdanjik? Večino svojega časa preživimo v virtualnem svetu. Ves čas nas spremlja vsaj ena od prenosnih elektronskih naprav, prek katerih komuniciramo tako poslovno kot zasebno. Spremljamo dnevne politične in kulturne dogodke, če želimo, lahko svoja razmišljanja in svoje gibanje delimo s širšo množico ljudi, ki jim dovolimo, da nas spremljajo. Družbeni mediji so prisotni na vsakem koraku našega zasebnega in poslovnega sveta. Postali so orodje, s katerim lahko nadzorujemo svet okrog sebe. Vsekakor jih v našem poslovnem življenju premalo izkoriščamo, saj lahko prek njih veliko lažje analiziramo in spremljamo svoje kupce in njihove navade. Na letošnjem kongresu bomo govorili o tem, kako lahko nova orodja izkoristimo za večjo promocijo knjige. Kako lahko brez velikih finančnih vložkov na izviren način ponudimo bralcem nekaj več. Zgodbo v zgodbi. Nova doba nas je prisilila v to, da povezujemo med sabo oddelke v naših založbah, saj so uredniki postali del marketinga in prodajniki del snovanja novih izdaj. Izkoristimo druženje 4. junija na Bledu za izmenjavo izkušenj in mnenj, znanje številnih strokovnjakov, ki nam bodo predstavili svoja razmišljanja, pa za postavljanje novih strategij.Maruša Kmet, v imenu Odbora Društva slovenskih založnikov
2014
- Slovenija in Škotska: zgodba o dveh založništvih – dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta v Ljubljani
- Osebna izkaznica panoge – primerjalna analiza 2012/2013 – Andreja Kavčič, SPPO
- Ključni vidik prodaje knjig – mag. Primož Hvala, HSC
- Raziskava o branju in nakupnih navadah Slovencev pri nakupu knjig – raziskava MK ob 40-letnici Sveta knjige – Matjaž Vračko, MKZ
- Evidentiranje in vrednotenje slovenske produkcije knjig za otroke – mag. Darja Lavrenčič Vrabec, MKL
- Izgubljeni kupec – dr. Samo Rugelj, Založba UMco
- Najbolj učinkoviti načini spletnega oglaševanja – Radoš Skrt, Studio Moderna
- Misija: pridobiti nove kupce in obdržati obstoječe – Maja Ambrož, vodja marketinga, Medex, d. o. o.
2013
- Andreja Kavcic, Damijana Kisovec – Nas je za tretjino manj
- Miha Kovač – Ali bomo v bodoče osebno poznali vsakega kupca in bralca?
- Claire Squires – predstavitev
- Piotr Marciszuk
- Janko Klasinc – NUK Obvezni izvod spletnih publikacij
2012
- Damjana Kisovec – NUK
- Gregor Rebolj – Klika
- Janez Damjan – Inovativnost trženja v založništvu
- Miha Kovac – Kaj je knjiga
- Sheila Lambie – Evolution of bookselling
2011
- Štefanec – Kako prodati knjigo
- 5. akademija: Ingrid Celestina – Knjiga med profitom in kulturo
- 5. akademija: Damian Horner – Bookshop marketing
- 9. kongres: Olav Stokmo – RRO overview
- 9. kongres: Aleksander Bratina – Staro vino v novih steklenicah – periodika v digitalnem okolju
- 9. kongres: Alicia Sterling Gonzales – E-knjige in digitalno založništvo v Španiji
- 9. kongres: Bjarne Buset – The impact of digital publishing on small markets
- 9. kongres: Iztok Sila – Posebnosti trženja knjig
- 9. kongres: Miha Mazzini – Današnji svet in e-knjige
- 9. kongres: Delovna skupina knjižnice, založniki, knjigarji
2009
- Milan Matos – Založniško predavanje
- Program 7. kongresa Knjiga na Slovenskem
2008
- Petra Jager – “Najbolj brane knjige” v slovenskih splošnih knjižnicah
- Izr. prof. dr. Miha Kovač – Svetovno knjižno založništvo na začetku novega tisočletja
- Marianne Kruckow – Support and promotion of Danish Literature
2007
- Dr. Uroš Grilc – Predstavitev osnutka Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije
- Zoran Krstulović – Digitalna knižnica Slovenije
- Andrej Zupančič – Avtorske pravice v digitalnem okolju
- 5. kongres Knjiga na slovenskem, Portorož, 5. 6.–6. 6. 2007
2006
- Nataša Bucik – Projekt Rastem s knjigo in podpora bralni kulturi na ministrstvu za kulturo
- Copia di Presentazioni
- Fran Dubruille – Presentation of the EU booksellers federation
- Dr. Uroš Grilc – Položaj knjige na Slovenskem
- Dr. Miha Kovač – Založništvo v času reform
- Alenka Kanič in mag. Darija Rozman, NUK – 20 let sodelovanja med založniki in NUK
- Riko Rižnar – Z direktnim trženjem do lojalnih kupcev
- Pavla Meglič – Neknjižno gradivo kot knjižnično gradivo
- Dr. Silva Novljan – Založništvo, pomemben dejavnik pismenosti
- Nada Požar Matijašič – Projekt Leto kulture v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah
- Damijana Kisovec – Slovenska založniška produkcija v letu 2005
- Slovenia Booksellers Association 2006


















Program
8.30–9.00
Sprejem udeležencev9.00–9.15
Pozdravne besede Valentina Smej Novak, predsednica Društva slovenskih založnikov BRANJE = ZDRAVJE9.15–9.25
Branje za zdravje? Nizozemska izkušnja. dr. Adriaan van der Weel, Univerza v Leidnu9.25–10.00
Bralno zdravje in indeks bralnega zdravja: vloga knjige v digitalni družbi Jaka Gerčar, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani10.00–10.15
Izkušnje: pediatri v Ljubljani otrokom pri dopolnjenem 3. letu že desetletje podarijo knjigo – odzivi in učinki Saša Ogrizek z oddelka za kulturo MOL s pediatrinjo10.15–11.00
Kako nam lahko knjige izboljšajo zdravje, od biblioterapije do vplivov skupnega branja odraslih in otrok Pogovor, vodi Carmen L. Oven, sodelujeta dr. Vlasta Zabukovec, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani in dr. Ljubica Marjanovič Umek, Oddelek za psihologijo Univerze v Ljubljani11.00–11.15
Odmor STANJE ZALOŽNIŠTVA11.15–11.30
Slovensko založništvo v številkah Damijana Kisovec, NUK, bibliotekarska specialistka11.30–12.00
Spremembe na evropskem knjižnem trgu v zadnjih dveh letih, na osnovi konference REboot in projekta Sidt, ki katalogizirata inovacije v založništvu dr. Miha Kovač, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani12.00–12.20
Kolektivno upravljanje z avtorskimi pravicami, sklenitev dogovora z gospodarstvom in drugi izzivi Pogovor, vodi Slavko Pregl, sodelujeta Rudi Zaman in Luka Novak, Sazor GIZ12.20–12.40
Posledice covida-19 za evropski založniški trg: interpretacija številk za leto 2020 O vpeljavi in implementacijah Marakeške deklaracije in posledicah European Accessibility Act Anne Bergman, direktorica Federation of European Publishers12.40–13.00
Prilagajanje knjižnega gradiva slepim in slabovidnim: izjeme pri upravljanju z avtorskimi pravicami in Marakeška deklaracija v praksi Katarina Černe, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije13.00–13.10
Vprašanja, razprava SLOVENSKI ZALOŽNIKI NA MEDNARODNIH SEJMIH13.10–13.30
Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni, pripravljalne aktivnosti Katja Stergar, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije13.30–13.45
Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023: vizija in program dr. Dimitrij Rupel, direktor Javne agencije za knjigo Republike Slovenije13.45–14.30
Okrogla miza in debata z založniki na temo gostovanja Slovenije kot države gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu Vodi: Ksenija Horvat Udeleženci: direktor JAK dr. Dimitrij Rupel in predstavniki slovenskih založb14.30–14.45
Odmor IZZIVI NOVIH KNJIŽNIH FORM14.45–15.05
Prihodnost digitalnih knjižnih form v času pretočnih vsebin. Švedska izkušnja. Pogovor, dr. Miha Kovač in Carlo Carrenho, vodja mednarodnega poslovnega razvoja pri StreetLib15.05–15.50
Zvočne knjige in pretočne vsebine Pogovor, vodi Lenart J. Kučić, sodelujeta Marko Hercog, Beletrina in Marjan Povše, Audibook15.50–17.30
Zaključek kongresa. Kosilo.Knjiga? Knjiga!






















Program
8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Nataša Detič, predsednica Društva slovenskih založnikov
Pozdrav in uvodni nagovor9.10–9.20 Janez Miš, predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS
Predstavitev novega Upravnega odbora Zbornice in izkaznica slovenskega založništva v letu 2018
9.20–10.05 Dr. Sonja Pečjak, oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Kaj lahko psihologija pove založnikom o branju in bralcih
10.05–10.50 Dr. Miha Kovač, oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v LJ
Ali knjiga in branje sploh še obstajata?
10.50–11.00 Rudi Zaman, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja
Poročilo o delu kolektivne organizacije SAZOR GIZ in predstavitev načrtov
11.00–11.20 Odmor
11.20–11.50 Rado Daradan in Mic Melanšek, ustanovitelja in direktorja podjetja Hurra Studios (Mali junaki)
Predstavitev podjetja Hurra Studios, poslovni model in marketinški koncept
11.50–12.50 Anne-Mette Noack, nemška Založniško-knjigotrška zbornica
Predstavitev v Nemčiji izvedene knjižne kampanje Jetzt ein Buch! (predavanje bo v angleščini)
12.50–13.10 Odmor
13.10–13.20
Dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka Ministrstva za kulturo
Pozdrav in nagovor13.20–13.30 Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport
Pozdrav in nagovor
13.30–14.25 Andreja Kavčič z gosti
Okrogla miza o nacionalni kampanji ozaveščanja javnosti o pomenu branja in nakupovanja knjig
14.25–15.10 Sonja Klopčič, razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah in mentorica AEIOU voditeljstva
15.10–15.25 Tanja Tuma, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA
Na pragu stoletnice mednarodnega PEN
15.25–15.35 Luana Malec, osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Možnost nadaljnjega razvoja portala Dobreknjige.si v povezavi z založniki
15.35–15.45 Petra Potočnik, koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja
Predstavitev Nacionalnega meseca skupnega branja
15.45–16.10 Podelitev nagrad NAJ založnik in NAJ knjigotržec
16.10 Zaključek kongresa in kosilo
Predavatelji
Dr. Sonja Pečjak, Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Dr. Sonja Pečjak
Kaj lahko psihologija pove založnikom o branju in bralcih
Predavateljica bo predstavila potek razvoja bralne zmožnosti pri bralcu od predbralnega obdobja do obdobja zrelega bralca in spregovorila o ključnih psihičnih dejavnikih tega razvoja (spoznavnih in motivacijskih). Z vidika psihičnih procesov bo pokazala, kako uporaba tiskanega in e-gradiva vpliva na procesiranje in razumevanje tega gradiva, pri čemer bo izpostavila nekaj glavnih stvari, pomembnih za zaznavanje in razumevanje, s poudarkom na procesu učenja. Sonja Pečjak je redna profesorica za pedagoško psihologijo, ki predava na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s psihologijo branja, čustveno inteligentnostjo v povezavi z učno učinkovitostjo in samoregulacijskim učenjem. Sodelovala je pri mnogih pomembnih raziskavah in napisala več odmevnih člankov.Dr. Miha Kovač, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

dr. Miha Kovač
Ali knjiga in branje sploh še obstajata?
Izhodiščna točka predavanja bo teza, da se branje z zaslona v temelju loči od branja s papirja. Predavatelj bo med drugim predstavil podatke obsežnih metaštudij, ki dokazujejo to tezo, in se vprašal, kakšne posledice to prinaša za izobraževalno in kulturno politiko. Opozoril bo tudi na to, da prevlada zaslonskih medijev sovpliva na spremembe v vrednotnem sistemu ljudi; te spremembe ne vplivajo negativno le na kupce, ampak tudi na tiste, ki odločajo o državni knjižni politiki. Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji uredniško-založniški karieri je bil odgovorni urednik Mladine, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic, urednik in vodja splošnega založništva DZS ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga. Je avtor več doma in v tujini objavljenih člankov in knjig o založništvu.Luana Malec, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper

Luana Malec
Možnost nadaljnjega razvoja portala Dobreknjige.si v povezavi z založniki
Dobreknjige.si je učinkovito spletno orodje za promocijo branja in dobre literature. Soustvarjajo ga slovenske splošne knjižnice, skupaj z literarnimi kritiki in bralci. Predstavljenih je že več kot 2800 knjižnih naslovov različnih žanrov in zahtevnostnih stopenj branja. Ta večkrat nagrajeni portal odlikuje sistem filtriranja metapodatkov o knjigah, ki omogoča hitro in enostavno iskanje po različnih kriterijih. Predstavljene bodo možnosti nadaljnjega razvoja, zlasti v povezavi z založniki. Luana Malec je glavna urednica portala dobreknjige.si. Zaposlena je v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper, kjer vodi službo za izvajanje območnih nalog. Je tudi doktorandka informacijske znanosti na FF UL, magistrica bibliotekarstva, univerzitetna diplomirana ekonomistka in prejemnica študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete v Ljubljani.Tanja Tuma, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA

Tanja Tuma
Na pragu stoletnice mednarodnega PEN
Leta 2021 bomo praznovali stoletnico mednarodnega PEN, združenja pesnikov, esejistov in pisateljev. Po prvi svetovni vojni so se na pobudo Amy Dawson Scott pisatelji povezali v organizacijo, da bi z močjo peresa preprečili sovraštva in vojne ter spodbujali sodelovanje in razumevanje med pisatelji. Zagovarjali so svobodo govora in svoboden pretok književnosti, ki ne pozna meja. Tudi v Sloveniji so Oton Župančič, Izidor Cankar, France Stele, Janko Lavrin in drugi ustanovili Slovenski center PEN. Kako deluje in za kaj se zavzema pisateljska organizacija, ki ima danes 140 centrov po svetu? Podan bo kratek pregled delovanja in ciljev. Tanja Tuma je bila dve desetletji aktivna založnica, preden se je posvetila pisateljevanju. V letu 2013 je izšel njen prvenec Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, z romanom o spravi Češnje, bele in rdeče, 2015, pa so jo vzljubili tudi slovenski bralci. (prevod White and Red Cherries, 2016). Drugi del Balkanske trilogije v angleškem jeziku Tito’s Legacy je izšel leta 2018, letos pa je zaključila rokopis romana o življenju Lavoslava Schwentnerja z naslovom Brodník, izid 2020. Tanja vodi Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira (www.mira.si) in je članica UO PIWWC (www.piwwc.org).Rudi Zaman, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja

Rudi Zaman
Poročilo o delu kolektivne organizacije SAZOR GIZ in predstavitev načrtov
V letošnjem letu SAZOR zaključuje triletni Sporazum o plačilu nadomestila od fotokopiranja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Poslovodstvo nadaljuje pogajanja z gospodarstvom v okviru GZS in poskuša doseči sporazum z uvozniki pametnih telefonov.Sonja Klopčič, razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah in mentorica
AEIOU voditeljstva

Sonja Klopčič
Rado Daradan in Mic Melanšek, ustanovitelja in direktorja podjetja Hurra Studios (Mali junaki)

Rado Daradan in Mic Melanšek
Predstavitev podjetja Hurra Studios, poslovni model in marketinški koncept
Rado Daradan in Mic Melanšek bosta spregovorila o unikatnem poslovnem modelu svojega podjetja. Predstavila bosta zmagovalno formulo razvoja izdelkov, po kateri nastajajo personalizirane otroške knjige, ki osvajajo kupce ne le na domačem, temveč tudi na globalnem trgu. Njihove knjige se prodajajo že v šestih državah po svetu, največ v Ameriki. Samo v letu 2018 so prodali skoraj pol milijona unikatnih knjig in ustvarili 12 milijonov evrov prihodkov. Govorila bosta tudi o marketinškem konceptu, s pomočjo katerega zadovoljni uporabniki sami ustvarjajo več kot 70 % marketinškega oz. oglasnega gradiva podjetja. Rado Daradan in Mic Melanšek sta ustanovitelja uspešnega podjetja Hurra Studios, ki ga pri nas poznamo pod imenom Mali junaki. Rado je realist, ki v vlogi direktorja podjetja skrbi za nemoteno delovanje vseh procesov – od produkcije, tiska in podpore kupcem, do vodenja financ. Mic pa vizionar, ki kot direktor marketinga in kreative skrbi za trženje in imidž izdelkov ter razvoj novih.Anne-Mette Noack, nemška Založniško-knjigotrška zbornica

Anne-Mette Noack
Predstavitev v Nemčiji izvedene knjižne kampanje Jetzt ein Buch!
(predavanje bo v angleščini) Kampanja, ki povezuje knjigotržce, založnike in avtorje, osrednje sporočilo pa je poleg veselja do branja izpostavljanje prednosti lokalnih knjigarn, v Nemčiji poteka že od leta 2013, od leta 2017 pod novim sloganom Jetzt ein Buch! (Knjiga zdaj!). Nemška Založniško-knjigotrška zbornica s to kampanjo, za katero stoji celotna knjižna veriga, sporoča: knjige niso katerokoli poljubno trgovsko blago, knjige so kulturna dobrina in predvsem stvar srca. Kampanjo so leta 2013 začeli pod sloganom Vorsicht Buch! (Pozor knjiga!), z različnimi participativnimi akcijami pa so k sodelovanju privabili tudi številne znane obraze s področja filma in glasbe ter druge vplivneže iz družabnega sveta. Kampanja se vseskozi razvija in prilagaja, v zadnjem letu je poudarek na prisotnosti v manjših krajih in občinah, z namenom poskušati oživiti lokalno knjigotrško sceno. Predavateljica bo povedala, kako so kampanjo načrtovali, kako jo izvajajo in sproti dopolnjujejo, kaj se je izkazalo za uspešno in kaj so izzivi takšne nacionalne kampanje. Anne-Mette Noack je od leta 2009 zaposlena v nemški Založniško-knjigotrški zbornici, kjer vodi oddelek za kulturne projekte, marketing in komunikacijo. Med drugim je odgovorna za nagrado Deutschen Buchpreis in nacionalno kampanjo Jetzt ein Buch! (Knjiga zdaj!).Andreja Kavčič z gosti Renato Zamida, Janezom Mišem, Natašo Detič, dr. Miho Kovačem in Bojanom Švigljem
Okrogla miza o nacionalni kampanji ozaveščanja javnosti o pomenu branja in nakupovanja knjig
Ko se v založniških krogih pogovarjamo o nujnosti takšne kampanje, je v širši okolici večkrat slišati, da se moramo pač prilagoditi spremembam, ki se dogajajo tudi z novimi tehnologijami in z njimi povezanimi spremembami. Branje, bralna kultura, bralna pismenost že dolgo niso več vrednota. Bi lahko z nacionalno kampanjo privzgojili navade nakupovanja in branja knjig? Kaj bi moral posamezni deležnik v knjižni verigi storiti?Petra Potočnik, koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja
Predstavitev Nacionalnega meseca skupnega branja in možnosti za vključevanje založnikov in knjigotržcev
Od 8. septembra do 13. oktobra 2019 bo že drugič potekal Nacionalni mesec skupnega branja. Organizatorji želijo, da bi postal vsakoletna nacionalna akcija promocije branja. Pripravljajo promocijo dogodkov partnerskih ustanov, plakatiranje in druge oblike promocije, na Andragoškem centru Slovenije je že oživel dogodkovnik NMSB 2019 … Skupaj z založniki, knjigotržci in drugimi akterji v liniji nastanka, ponudbe in promocije dobrega branja in bralne kulture, želijo najti najboljše poti, kako okrepiti in dolgoročno razvijati branje in bralno kulturo na Slovenskem. Petra Potočnik je diplomirana literarna komparativistka. Je strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja in nacionalna koordinatorka KUV za področje bralne kulture. Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.Skupaj jih ustvarjamo že 25 let
Uvodni nagovor
Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, lepo pozdravljeni na 16. kongresu Knjiga na Slovenskem Letošnji kongres je naš praznik, saj obeležujemo 25-letnico delovanja Društva slovenskih založnikov. Začetki Društva segajo v leto 1993, ko se je uradno imenovalo Naša knjiga. Društvu, ki je imelo svoj sedež v prostorih DZS-ja na Mestnem trgu v Ljubljani, je prvi predsedoval gospod Andrej Poglajen. Do danes je to častno poslanstvo opravljalo skupaj osem predsednikov. Število članov ostaja vsa leta približno enako, od 50 do 60. V veselje in ponos mi je, da sem med prvimi pristopnimi izjavami našla imena štirih članov, ki so nam zvesti že od prvega dne. To dolgoletno zaupanje bomo počastili s posebno zahvalo. Jedro Društva pa seveda sestavljajo vsi člani. Rada bi poudarila, da se članstvo v Društvu razlikuje od večinskih oblik članstva, ki temeljijo na ugodnosti za člane. Biti član Društva slovenskih založnikov pomeni nekaj drugega. Pomeni tvorno združevanje posameznikov in organizacij, ki delujemo na področju knjige in si prizadevamo, da se založništvo strokovno razvija, raste in uspeva ter v družbi ohranja pomembnost knjige in branja. S svojim delovanjem v družbi smo vseskozi povezani z družbenim napredkom, z našo prisotnostjo, ki presega materialne okvirje, pa družbo tudi sooblikujemo. Pogled v stare zapise delovanja Društva pove, da knjigi na Slovenskem mnogokrat ni bilo prizaneseno. Lažje je bilo v časih, ko so bralci in kupci knjig velikokrat s ponosom in veliko željo po lastništvu odličnih zbirk, monografij in enciklopedij zahajali v knjigarne. Leta 1997 je pod okriljem takratnega predsednika Društva gospoda Slavka Pregla potekala pobuda proti uvedbi davka na dodano vrednost na knjigo oz. prizadevanja za ničelno stopnjo. Akcija ni naletela na pozitiven odziv in v vseh nadaljnjih letih smo najrazličnejši založniki, knjigotržci ipd. poskušali narediti čim več za čim bolj vzdržno delovanje panoge. Nedavno se je UO Društva pridružil pobudam nevladnih organizacij Asociacija. Verjamemo, da bomo skupaj glasnejši in močnejši. Na položaj naše dejavnosti moramo gledati celostno, pri čemer je ključno, da smo sposobni sodelovanja in kritične presoje lastnega dela. Hkrati pa se ne smemo ustrašiti sprememb, temveč v njih videti začetek nove poti, potovanja. Veliko pa lahko in moramo narediti založniki sami. V novi ekonomiji neizprosno tekmujemo z najrazličnejšimi konkurenti. Smo dovolj zanimivi? Kakšne možnosti nam ponujajo novi trženjski pristopi? Kakšna je danes pravzaprav naša vloga v družbi? Kaj ji lahko ponudimo? To so tudi iztočnice za napoved letošnje vsebine kongresa. Sprehodili se bomo po poti, ki jo je založništvo prehodilo do danes in se ozrli v prihodnost, kam nas pot vodi, ali bolje rečeno, kje si jo bomo utrli. Kakšne so priložnosti, ki jih odpirata vsebinski in vplivnostni marketing in kaj se dogaja na širšem področju jezikoslovja in kulturne dediščine. Ozrli se bomo tudi čez meje Slovenskega in prisluhnili izkušnjam iz tujine. Verjamem, da je kongres priložnost, da odpremo te teme, o njih razpravljamo in skupaj poiščemo najboljše rešitve.Andreja Kavčič Predsednica Društva slovenskih založnikov



























Program
8.30-9.00 Sprejem udeležencev
9.00-9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov9.10-9.25 Založništvu na pot
Slavko Pregl
Slavko Pregl
9.25-10.25 Vsebinski marketing v založništvu. Tudi vaši mediji so lahko seksi.
mag. Nenad Senić, Agencija za vsebinski marketing PM
mag. Nenad Senić
10.25-10.45 Bloger – pospeševalec prodaje
Nina Prešern, ustvarjalka spletne strani Gospodična knjiga
Nina Prešern
10.45-11.05 Zaščita in varovanje pisne kulturne dediščine v NUK-u
Jasna Malešič, NUK
dr. Jasna Malešič
11.05-11.30 Odmor
11.30-12.10 Promocija knjig v post-besedilni dobi
Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Miha Kovač
12.10-12.50 Slovenščina, razpeta med tretjo in četrto industrijsko revolucijo
Simon Krek, Inštitut Jožef Stefan in Center za jezikovne vire in tehnologije na Univerzi v Ljubljani
dr. Simon Krek
12.50-13.05 Društvo slovenskih založnikov se predstavi, podelitev zahval najzaslužnejšim članom
Andreja Kavčič, predsednica DSZ in Helena Kraljič, članica upravnega odbora DSZ13.05-13.20 Osebna izkaznica panoge
Zdravko Kafol , ZKZK13.20-13.35 Aktualna dejavnost SAZOR
Luka Novak (SAZOR)13.35-13.50 Odmor
13.50-14.35 Knjigarna, ki je spremenila sosesko: primer dobre prakse iz Barcelone Xavier Vidal, katalonski knjigotržec in lastnik knjigarne
14.35-15.35 Založniška razprava o projektu Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Kako se želimo predstaviti mednarodni kulturni javnosti?
Renata Zamida, direktorica JAK-a z gosti: Andrej Blatnik (pisatelj, predavatelj, urednik pri Cankarjevi založbi), Mitja Ličen (direktor založbe Goga), Anže Miš (založba Miš), Luka Novak (založba Totaliteta), Zala Stanonik (založba Pivec)
Renata Zamida
15.35-15.55 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik in glasbena točka
(Matej Krajnc)15.55 Zaključek kongresa in kosilo
Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.Založništvo v digitalni dobi




















Program
8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov9.10–9.20 Otvoritveni nagovor
predstavnik Ministrstva za kulturo9.20–9.40 Mednarodni trg avtorskih pravic: Ustvarjanje priložnosti za slovenske knjižne ustvarjalce in založnike
Renata Zamida, JAK
Renata Zamida
9.40–10.40 Prodaja, nakup in varovanje avtorskih pravic
Petra Hardt, Suhrkamp
Petra Hardt
10.40–11.45 Okrogla miza: Založništvo danes in jutri
Zdravko Kafol z gosti: Bronislava Aubelj (Modrijan založba), Mitja Čander (Beletrina), Andreja Kavčič (predsednica Društva slovenskih založnikov), Aleš Novak (JAK), Bojan Švigelj (MKZ), Orlando Uršič (Založba Litera)Odmor
12.20–13.20 Projektni menedžment v založništvu
Aljaž Stare, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Aljaž Stare
Dr. Aljaž Stare je predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nosilec mednarodnega certifikata Certified Senior Project Manager in dolgoletni član Slovenskega združenja za projektni menedžment. Je tudi avtor knjige Projektni management: teorija in praksa (2011) in bloga www.projektni-management.si.
13.20–14.00 Priprava uspešnega knjižnega programa
Tine Logar, Cankarjeva založba in Jelka Ciglenečki, Založba Goga
Tine Logar

Jelka Ciglenečki (Foto Jože Suhadolnik)
14.00–14.35 Knjigarna in založba – sodelujemo ali tekmujemo?
Ingrid Celestina, direktorica knjigarne Libris in predsednica Društva knjigotržcev Slovenije
Ingrid Celestina (Foto Andraž Gombač)
Odmor
14.50–15.20 Dobrodošli v knjižnici
Sabina Fras Popović, Mariborska knjižnica
Sabina Fras Popović
15.20–15.40 Osebna izkaznica panoge
Zdravko Kafol, ZKZK15.40–15.50 Predstavitev dela Društva slovenskih založnikov
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov in Helena Kraljič, Morfem15.50–16.00 Sporazum SAZOR
Rudi Zaman, SAZOR16.00–16.10 Predstavitev Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
Sabina Fras Popović, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije16.10–16.25 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik
16.25 Zaključek kongresa in kosilo
Izzivi sodobnega založništva
9. junij 2016, GH Toplice Bled
Letošnji kongres smo poimenovali Izzivi sodobnega založništva. Kongres je nedvomno pomemben dogodek za vse nas, ki delujemo v tej panogi in tudi širše. Vsaj enkrat letno imamo tako skupaj priložnost spregovoriti o gospodarskih razmerah, težavah, izzivih in priložnostih, s katerimi se srečujemo. Naš skupen cilj mora biti, da izgubljenega kupca, bralca »pripeljemo nazaj«. Pa tudi, da v svet branja privabimo nove. Zavedati se moramo, da smo za usodo in prihodnost slovenske knjige odgovorni vsi. Knjiga ima namreč še drugo, pomembno dimenzijo. Je tudi ali predvsem nosilec kulture in jezika, z vsem njegovim dejanskim in simbolnim pomenom. Ker smo tako majhni in je ekonomija obsega velik izziv, je še toliko pomembneje, da se ključni akterji povežemo in sodelujemo. To je temeljna zaveza Društva. Pri zasnovi programa kongresa nas je vodila želja, da smo aktualni ter da je vsebina dovolj raznolika, predvsem pa da pridobimo čim več koristnih in uporabnih informacij. Kongres smo ob podpori Javne agencije za knjigo tudi mednarodno obogatili, med 9. In 11. junijem namreč poteka študijsko potovanje za nemške založnike in novinarje, ki se začenja prav z današnjim kongresom. To bo tudi priložnost za ustvarjanje novih poslovnih poznanstev in pot k postopnemu povečanju števila slovenskih prevodov na nemškem govornem področju.Andreja Kavčič Predsednica Društva slovenskih založnikov



























Program
8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov9.10–9.20 Otvoritveni nagovor
predstavnik Ministrstva za kulturo9.20–10.00 Ali je slovenska literatura lahko blagovna znamka?*
Aljoša Bagola, Pristop10.00–10.45 Vloga in izzivi avtorja v sodobnem založništvu
Žiga Gombač, mladinski pisatelj & medijski multipraktik10.45–11.30 Vloga in izzivi sodobnega urednika/založnika
Tatjana Cestnik, MKZOdmor
12.00–12.30 Knjižnice se spreminjajo, ste se jim pripravljeni pridružiti?
Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic12.30–12.50 Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu
Renata Zamida, JAK12.50–13.20 Avtorske in prevodne pravice – dragocenost, ki jo vse preveč založb zanemarja
dr. Petra Hardt, Suhrkamp13.20–14.10 Pogovor: S kakšnimi izzivi se v zadnjih letih srečujejo nemški založniki?
Renata Zamida z gosti: Thorsten Ahrend (Wallstein), Alexander Roesler (S. Fischer), Kristine Kress (Ullstein), Maike Nedo (Berlin Verlag)Odmor
14.30–14.40 Osebna izkaznica panoge
Zdravko Kafol, ZKZK14.40–14.50 Sporazum SAZOR
Rudi Zaman, SAZOR15.10–16.00 Okrogla miza: Minimalni založniški standardi
dr. Samo Rugelj z gosti: Slavko Pregl, Tine Logar (CZ), dr. Marko Stabej (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Matej Nemec (MKZ), Nataša Detič (Ocean)16.00–16.15 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik
16.15 Zaključek kongresa in kosilo
* nadomestno predavanje, ki je bilo predvideno v času SKS 2015 v sklopu programa Literatura kot blagovna znamk
Dogodek je del projekta poklicnega usposabljanja na področju knjige, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.















Vsebina 2015
- Kaj mora založnik vedeti o spletu – Andrej Šolinc
- Knjiga kot dogodek, ki se nikoli ne konča – Aleš Blatnik
- Ultrablues ali Kako smo za knjigo dali vse od sebe – dr. Samo Rugelj
- Osebna izkaznica založništva – Zdravko Kafol
- Kandidatura Slovenije za častno gostjo knjižnega sejma v Frankfurtu – Renata Zamida
- 2. noč knjigarn 19. junij 2015 – Helena Kraljič
- Najlepša knjigarniška izložba in načrti – Helena Kraljič in Andreja Kavčič
Družbeni mediji in knjiga danes in jutri
Ali se zavedamo, kako so nam družbeni mediji spremenili vsakdanjik? Večino svojega časa preživimo v virtualnem svetu. Ves čas nas spremlja vsaj ena od prenosnih elektronskih naprav, prek katerih komuniciramo tako poslovno kot zasebno. Spremljamo dnevne politične in kulturne dogodke, če želimo, lahko svoja razmišljanja in svoje gibanje delimo s širšo množico ljudi, ki jim dovolimo, da nas spremljajo. Družbeni mediji so prisotni na vsakem koraku našega zasebnega in poslovnega sveta. Postali so orodje, s katerim lahko nadzorujemo svet okrog sebe. Vsekakor jih v našem poslovnem življenju premalo izkoriščamo, saj lahko prek njih veliko lažje analiziramo in spremljamo svoje kupce in njihove navade. Na letošnjem kongresu bomo govorili o tem, kako lahko nova orodja izkoristimo za večjo promocijo knjige. Kako lahko brez velikih finančnih vložkov na izviren način ponudimo bralcem nekaj več. Zgodbo v zgodbi. Nova doba nas je prisilila v to, da povezujemo med sabo oddelke v naših založbah, saj so uredniki postali del marketinga in prodajniki del snovanja novih izdaj. Izkoristimo druženje 4. junija na Bledu za izmenjavo izkušenj in mnenj, znanje številnih strokovnjakov, ki nam bodo predstavili svoja razmišljanja, pa za postavljanje novih strategij.Maruša Kmet, v imenu Odbora Društva slovenskih založnikov
2014
- Slovenija in Škotska: zgodba o dveh založništvih – dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta v Ljubljani
- Osebna izkaznica panoge – primerjalna analiza 2012/2013 – Andreja Kavčič, SPPO
- Ključni vidik prodaje knjig – mag. Primož Hvala, HSC
- Raziskava o branju in nakupnih navadah Slovencev pri nakupu knjig – raziskava MK ob 40-letnici Sveta knjige – Matjaž Vračko, MKZ
- Evidentiranje in vrednotenje slovenske produkcije knjig za otroke – mag. Darja Lavrenčič Vrabec, MKL
- Izgubljeni kupec – dr. Samo Rugelj, Založba UMco
- Najbolj učinkoviti načini spletnega oglaševanja – Radoš Skrt, Studio Moderna
- Misija: pridobiti nove kupce in obdržati obstoječe – Maja Ambrož, vodja marketinga, Medex, d. o. o.
2013
- Andreja Kavcic, Damijana Kisovec – Nas je za tretjino manj
- Miha Kovač – Ali bomo v bodoče osebno poznali vsakega kupca in bralca?
- Claire Squires – predstavitev
- Piotr Marciszuk
- Janko Klasinc – NUK Obvezni izvod spletnih publikacij
2012
- Damjana Kisovec – NUK
- Gregor Rebolj – Klika
- Janez Damjan – Inovativnost trženja v založništvu
- Miha Kovac – Kaj je knjiga
- Sheila Lambie – Evolution of bookselling
2011
- Štefanec – Kako prodati knjigo
- 5. akademija: Ingrid Celestina – Knjiga med profitom in kulturo
- 5. akademija: Damian Horner – Bookshop marketing
- 9. kongres: Olav Stokmo – RRO overview
- 9. kongres: Aleksander Bratina – Staro vino v novih steklenicah – periodika v digitalnem okolju
- 9. kongres: Alicia Sterling Gonzales – E-knjige in digitalno založništvo v Španiji
- 9. kongres: Bjarne Buset – The impact of digital publishing on small markets
- 9. kongres: Iztok Sila – Posebnosti trženja knjig
- 9. kongres: Miha Mazzini – Današnji svet in e-knjige
- 9. kongres: Delovna skupina knjižnice, založniki, knjigarji
2009
- Milan Matos – Založniško predavanje
- Program 7. kongresa Knjiga na Slovenskem
2008
- Petra Jager – “Najbolj brane knjige” v slovenskih splošnih knjižnicah
- Izr. prof. dr. Miha Kovač – Svetovno knjižno založništvo na začetku novega tisočletja
- Marianne Kruckow – Support and promotion of Danish Literature
2007
- Dr. Uroš Grilc – Predstavitev osnutka Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije
- Zoran Krstulović – Digitalna knižnica Slovenije
- Andrej Zupančič – Avtorske pravice v digitalnem okolju
- 5. kongres Knjiga na slovenskem, Portorož, 5. 6.–6. 6. 2007
2006
- Nataša Bucik – Projekt Rastem s knjigo in podpora bralni kulturi na ministrstvu za kulturo
- Copia di Presentazioni
- Fran Dubruille – Presentation of the EU booksellers federation
- Dr. Uroš Grilc – Položaj knjige na Slovenskem
- Dr. Miha Kovač – Založništvo v času reform
- Alenka Kanič in mag. Darija Rozman, NUK – 20 let sodelovanja med založniki in NUK
- Riko Rižnar – Z direktnim trženjem do lojalnih kupcev
- Pavla Meglič – Neknjižno gradivo kot knjižnično gradivo
- Dr. Silva Novljan – Založništvo, pomemben dejavnik pismenosti
- Nada Požar Matijašič – Projekt Leto kulture v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah
- Damijana Kisovec – Slovenska založniška produkcija v letu 2005
- Slovenia Booksellers Association 2006


















Program
8.30–9.00
Sprejem udeležencev9.00–9.15
Pozdravne besede Valentina Smej Novak, predsednica Društva slovenskih založnikov BRANJE = ZDRAVJE9.15–9.25
Branje za zdravje? Nizozemska izkušnja. dr. Adriaan van der Weel, Univerza v Leidnu9.25–10.00
Bralno zdravje in indeks bralnega zdravja: vloga knjige v digitalni družbi Jaka Gerčar, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani10.00–10.15
Izkušnje: pediatri v Ljubljani otrokom pri dopolnjenem 3. letu že desetletje podarijo knjigo – odzivi in učinki Saša Ogrizek z oddelka za kulturo MOL s pediatrinjo10.15–11.00
Kako nam lahko knjige izboljšajo zdravje, od biblioterapije do vplivov skupnega branja odraslih in otrok Pogovor, vodi Carmen L. Oven, sodelujeta dr. Vlasta Zabukovec, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani in dr. Ljubica Marjanovič Umek, Oddelek za psihologijo Univerze v Ljubljani11.00–11.15
Odmor STANJE ZALOŽNIŠTVA11.15–11.30
Slovensko založništvo v številkah Damijana Kisovec, NUK, bibliotekarska specialistka11.30–12.00
Spremembe na evropskem knjižnem trgu v zadnjih dveh letih, na osnovi konference REboot in projekta Sidt, ki katalogizirata inovacije v založništvu dr. Miha Kovač, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani12.00–12.20
Kolektivno upravljanje z avtorskimi pravicami, sklenitev dogovora z gospodarstvom in drugi izzivi Pogovor, vodi Slavko Pregl, sodelujeta Rudi Zaman in Luka Novak, Sazor GIZ12.20–12.40
Posledice covida-19 za evropski založniški trg: interpretacija številk za leto 2020 O vpeljavi in implementacijah Marakeške deklaracije in posledicah European Accessibility Act Anne Bergman, direktorica Federation of European Publishers12.40–13.00
Prilagajanje knjižnega gradiva slepim in slabovidnim: izjeme pri upravljanju z avtorskimi pravicami in Marakeška deklaracija v praksi Katarina Černe, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije13.00–13.10
Vprašanja, razprava SLOVENSKI ZALOŽNIKI NA MEDNARODNIH SEJMIH13.10–13.30
Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni, pripravljalne aktivnosti Katja Stergar, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije13.30–13.45
Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023: vizija in program dr. Dimitrij Rupel, direktor Javne agencije za knjigo Republike Slovenije13.45–14.30
Okrogla miza in debata z založniki na temo gostovanja Slovenije kot države gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu Vodi: Ksenija Horvat Udeleženci: direktor JAK dr. Dimitrij Rupel in predstavniki slovenskih založb14.30–14.45
Odmor IZZIVI NOVIH KNJIŽNIH FORM14.45–15.05
Prihodnost digitalnih knjižnih form v času pretočnih vsebin. Švedska izkušnja. Pogovor, dr. Miha Kovač in Carlo Carrenho, vodja mednarodnega poslovnega razvoja pri StreetLib15.05–15.50
Zvočne knjige in pretočne vsebine Pogovor, vodi Lenart J. Kučić, sodelujeta Marko Hercog, Beletrina in Marjan Povše, Audibook15.50–17.30
Zaključek kongresa. Kosilo.Knjiga? Knjiga!






















Program
8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Nataša Detič, predsednica Društva slovenskih založnikov
Pozdrav in uvodni nagovor9.10–9.20 Janez Miš, predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS
Predstavitev novega Upravnega odbora Zbornice in izkaznica slovenskega založništva v letu 2018
9.20–10.05 Dr. Sonja Pečjak, oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Kaj lahko psihologija pove založnikom o branju in bralcih
10.05–10.50 Dr. Miha Kovač, oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v LJ
Ali knjiga in branje sploh še obstajata?
10.50–11.00 Rudi Zaman, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja
Poročilo o delu kolektivne organizacije SAZOR GIZ in predstavitev načrtov
11.00–11.20 Odmor
11.20–11.50 Rado Daradan in Mic Melanšek, ustanovitelja in direktorja podjetja Hurra Studios (Mali junaki)
Predstavitev podjetja Hurra Studios, poslovni model in marketinški koncept
11.50–12.50 Anne-Mette Noack, nemška Založniško-knjigotrška zbornica
Predstavitev v Nemčiji izvedene knjižne kampanje Jetzt ein Buch! (predavanje bo v angleščini)
12.50–13.10 Odmor
13.10–13.20
Dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka Ministrstva za kulturo
Pozdrav in nagovor13.20–13.30 Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport
Pozdrav in nagovor
13.30–14.25 Andreja Kavčič z gosti
Okrogla miza o nacionalni kampanji ozaveščanja javnosti o pomenu branja in nakupovanja knjig
14.25–15.10 Sonja Klopčič, razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah in mentorica AEIOU voditeljstva
15.10–15.25 Tanja Tuma, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA
Na pragu stoletnice mednarodnega PEN
15.25–15.35 Luana Malec, osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Možnost nadaljnjega razvoja portala Dobreknjige.si v povezavi z založniki
15.35–15.45 Petra Potočnik, koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja
Predstavitev Nacionalnega meseca skupnega branja
15.45–16.10 Podelitev nagrad NAJ založnik in NAJ knjigotržec
16.10 Zaključek kongresa in kosilo
Predavatelji
Dr. Sonja Pečjak, Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Dr. Sonja Pečjak
Kaj lahko psihologija pove založnikom o branju in bralcih
Predavateljica bo predstavila potek razvoja bralne zmožnosti pri bralcu od predbralnega obdobja do obdobja zrelega bralca in spregovorila o ključnih psihičnih dejavnikih tega razvoja (spoznavnih in motivacijskih). Z vidika psihičnih procesov bo pokazala, kako uporaba tiskanega in e-gradiva vpliva na procesiranje in razumevanje tega gradiva, pri čemer bo izpostavila nekaj glavnih stvari, pomembnih za zaznavanje in razumevanje, s poudarkom na procesu učenja. Sonja Pečjak je redna profesorica za pedagoško psihologijo, ki predava na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s psihologijo branja, čustveno inteligentnostjo v povezavi z učno učinkovitostjo in samoregulacijskim učenjem. Sodelovala je pri mnogih pomembnih raziskavah in napisala več odmevnih člankov.Dr. Miha Kovač, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

dr. Miha Kovač
Ali knjiga in branje sploh še obstajata?
Izhodiščna točka predavanja bo teza, da se branje z zaslona v temelju loči od branja s papirja. Predavatelj bo med drugim predstavil podatke obsežnih metaštudij, ki dokazujejo to tezo, in se vprašal, kakšne posledice to prinaša za izobraževalno in kulturno politiko. Opozoril bo tudi na to, da prevlada zaslonskih medijev sovpliva na spremembe v vrednotnem sistemu ljudi; te spremembe ne vplivajo negativno le na kupce, ampak tudi na tiste, ki odločajo o državni knjižni politiki. Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji uredniško-založniški karieri je bil odgovorni urednik Mladine, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic, urednik in vodja splošnega založništva DZS ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga. Je avtor več doma in v tujini objavljenih člankov in knjig o založništvu.Luana Malec, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper

Luana Malec
Možnost nadaljnjega razvoja portala Dobreknjige.si v povezavi z založniki
Dobreknjige.si je učinkovito spletno orodje za promocijo branja in dobre literature. Soustvarjajo ga slovenske splošne knjižnice, skupaj z literarnimi kritiki in bralci. Predstavljenih je že več kot 2800 knjižnih naslovov različnih žanrov in zahtevnostnih stopenj branja. Ta večkrat nagrajeni portal odlikuje sistem filtriranja metapodatkov o knjigah, ki omogoča hitro in enostavno iskanje po različnih kriterijih. Predstavljene bodo možnosti nadaljnjega razvoja, zlasti v povezavi z založniki. Luana Malec je glavna urednica portala dobreknjige.si. Zaposlena je v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper, kjer vodi službo za izvajanje območnih nalog. Je tudi doktorandka informacijske znanosti na FF UL, magistrica bibliotekarstva, univerzitetna diplomirana ekonomistka in prejemnica študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete v Ljubljani.Tanja Tuma, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA

Tanja Tuma
Na pragu stoletnice mednarodnega PEN
Leta 2021 bomo praznovali stoletnico mednarodnega PEN, združenja pesnikov, esejistov in pisateljev. Po prvi svetovni vojni so se na pobudo Amy Dawson Scott pisatelji povezali v organizacijo, da bi z močjo peresa preprečili sovraštva in vojne ter spodbujali sodelovanje in razumevanje med pisatelji. Zagovarjali so svobodo govora in svoboden pretok književnosti, ki ne pozna meja. Tudi v Sloveniji so Oton Župančič, Izidor Cankar, France Stele, Janko Lavrin in drugi ustanovili Slovenski center PEN. Kako deluje in za kaj se zavzema pisateljska organizacija, ki ima danes 140 centrov po svetu? Podan bo kratek pregled delovanja in ciljev. Tanja Tuma je bila dve desetletji aktivna založnica, preden se je posvetila pisateljevanju. V letu 2013 je izšel njen prvenec Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, z romanom o spravi Češnje, bele in rdeče, 2015, pa so jo vzljubili tudi slovenski bralci. (prevod White and Red Cherries, 2016). Drugi del Balkanske trilogije v angleškem jeziku Tito’s Legacy je izšel leta 2018, letos pa je zaključila rokopis romana o življenju Lavoslava Schwentnerja z naslovom Brodník, izid 2020. Tanja vodi Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira (www.mira.si) in je članica UO PIWWC (www.piwwc.org).Rudi Zaman, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja

Rudi Zaman
Poročilo o delu kolektivne organizacije SAZOR GIZ in predstavitev načrtov
V letošnjem letu SAZOR zaključuje triletni Sporazum o plačilu nadomestila od fotokopiranja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Poslovodstvo nadaljuje pogajanja z gospodarstvom v okviru GZS in poskuša doseči sporazum z uvozniki pametnih telefonov.Sonja Klopčič, razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah in mentorica
AEIOU voditeljstva

Sonja Klopčič
Rado Daradan in Mic Melanšek, ustanovitelja in direktorja podjetja Hurra Studios (Mali junaki)

Rado Daradan in Mic Melanšek
Predstavitev podjetja Hurra Studios, poslovni model in marketinški koncept
Rado Daradan in Mic Melanšek bosta spregovorila o unikatnem poslovnem modelu svojega podjetja. Predstavila bosta zmagovalno formulo razvoja izdelkov, po kateri nastajajo personalizirane otroške knjige, ki osvajajo kupce ne le na domačem, temveč tudi na globalnem trgu. Njihove knjige se prodajajo že v šestih državah po svetu, največ v Ameriki. Samo v letu 2018 so prodali skoraj pol milijona unikatnih knjig in ustvarili 12 milijonov evrov prihodkov. Govorila bosta tudi o marketinškem konceptu, s pomočjo katerega zadovoljni uporabniki sami ustvarjajo več kot 70 % marketinškega oz. oglasnega gradiva podjetja. Rado Daradan in Mic Melanšek sta ustanovitelja uspešnega podjetja Hurra Studios, ki ga pri nas poznamo pod imenom Mali junaki. Rado je realist, ki v vlogi direktorja podjetja skrbi za nemoteno delovanje vseh procesov – od produkcije, tiska in podpore kupcem, do vodenja financ. Mic pa vizionar, ki kot direktor marketinga in kreative skrbi za trženje in imidž izdelkov ter razvoj novih.Anne-Mette Noack, nemška Založniško-knjigotrška zbornica

Anne-Mette Noack
Predstavitev v Nemčiji izvedene knjižne kampanje Jetzt ein Buch!
(predavanje bo v angleščini) Kampanja, ki povezuje knjigotržce, založnike in avtorje, osrednje sporočilo pa je poleg veselja do branja izpostavljanje prednosti lokalnih knjigarn, v Nemčiji poteka že od leta 2013, od leta 2017 pod novim sloganom Jetzt ein Buch! (Knjiga zdaj!). Nemška Založniško-knjigotrška zbornica s to kampanjo, za katero stoji celotna knjižna veriga, sporoča: knjige niso katerokoli poljubno trgovsko blago, knjige so kulturna dobrina in predvsem stvar srca. Kampanjo so leta 2013 začeli pod sloganom Vorsicht Buch! (Pozor knjiga!), z različnimi participativnimi akcijami pa so k sodelovanju privabili tudi številne znane obraze s področja filma in glasbe ter druge vplivneže iz družabnega sveta. Kampanja se vseskozi razvija in prilagaja, v zadnjem letu je poudarek na prisotnosti v manjših krajih in občinah, z namenom poskušati oživiti lokalno knjigotrško sceno. Predavateljica bo povedala, kako so kampanjo načrtovali, kako jo izvajajo in sproti dopolnjujejo, kaj se je izkazalo za uspešno in kaj so izzivi takšne nacionalne kampanje. Anne-Mette Noack je od leta 2009 zaposlena v nemški Založniško-knjigotrški zbornici, kjer vodi oddelek za kulturne projekte, marketing in komunikacijo. Med drugim je odgovorna za nagrado Deutschen Buchpreis in nacionalno kampanjo Jetzt ein Buch! (Knjiga zdaj!).Andreja Kavčič z gosti Renato Zamida, Janezom Mišem, Natašo Detič, dr. Miho Kovačem in Bojanom Švigljem
Okrogla miza o nacionalni kampanji ozaveščanja javnosti o pomenu branja in nakupovanja knjig
Ko se v založniških krogih pogovarjamo o nujnosti takšne kampanje, je v širši okolici večkrat slišati, da se moramo pač prilagoditi spremembam, ki se dogajajo tudi z novimi tehnologijami in z njimi povezanimi spremembami. Branje, bralna kultura, bralna pismenost že dolgo niso več vrednota. Bi lahko z nacionalno kampanjo privzgojili navade nakupovanja in branja knjig? Kaj bi moral posamezni deležnik v knjižni verigi storiti?Petra Potočnik, koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja
Predstavitev Nacionalnega meseca skupnega branja in možnosti za vključevanje založnikov in knjigotržcev
Od 8. septembra do 13. oktobra 2019 bo že drugič potekal Nacionalni mesec skupnega branja. Organizatorji želijo, da bi postal vsakoletna nacionalna akcija promocije branja. Pripravljajo promocijo dogodkov partnerskih ustanov, plakatiranje in druge oblike promocije, na Andragoškem centru Slovenije je že oživel dogodkovnik NMSB 2019 … Skupaj z založniki, knjigotržci in drugimi akterji v liniji nastanka, ponudbe in promocije dobrega branja in bralne kulture, želijo najti najboljše poti, kako okrepiti in dolgoročno razvijati branje in bralno kulturo na Slovenskem. Petra Potočnik je diplomirana literarna komparativistka. Je strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja in nacionalna koordinatorka KUV za področje bralne kulture. Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.Skupaj jih ustvarjamo že 25 let
Uvodni nagovor
Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, lepo pozdravljeni na 16. kongresu Knjiga na Slovenskem Letošnji kongres je naš praznik, saj obeležujemo 25-letnico delovanja Društva slovenskih založnikov. Začetki Društva segajo v leto 1993, ko se je uradno imenovalo Naša knjiga. Društvu, ki je imelo svoj sedež v prostorih DZS-ja na Mestnem trgu v Ljubljani, je prvi predsedoval gospod Andrej Poglajen. Do danes je to častno poslanstvo opravljalo skupaj osem predsednikov. Število članov ostaja vsa leta približno enako, od 50 do 60. V veselje in ponos mi je, da sem med prvimi pristopnimi izjavami našla imena štirih članov, ki so nam zvesti že od prvega dne. To dolgoletno zaupanje bomo počastili s posebno zahvalo. Jedro Društva pa seveda sestavljajo vsi člani. Rada bi poudarila, da se članstvo v Društvu razlikuje od večinskih oblik članstva, ki temeljijo na ugodnosti za člane. Biti član Društva slovenskih založnikov pomeni nekaj drugega. Pomeni tvorno združevanje posameznikov in organizacij, ki delujemo na področju knjige in si prizadevamo, da se založništvo strokovno razvija, raste in uspeva ter v družbi ohranja pomembnost knjige in branja. S svojim delovanjem v družbi smo vseskozi povezani z družbenim napredkom, z našo prisotnostjo, ki presega materialne okvirje, pa družbo tudi sooblikujemo. Pogled v stare zapise delovanja Društva pove, da knjigi na Slovenskem mnogokrat ni bilo prizaneseno. Lažje je bilo v časih, ko so bralci in kupci knjig velikokrat s ponosom in veliko željo po lastništvu odličnih zbirk, monografij in enciklopedij zahajali v knjigarne. Leta 1997 je pod okriljem takratnega predsednika Društva gospoda Slavka Pregla potekala pobuda proti uvedbi davka na dodano vrednost na knjigo oz. prizadevanja za ničelno stopnjo. Akcija ni naletela na pozitiven odziv in v vseh nadaljnjih letih smo najrazličnejši založniki, knjigotržci ipd. poskušali narediti čim več za čim bolj vzdržno delovanje panoge. Nedavno se je UO Društva pridružil pobudam nevladnih organizacij Asociacija. Verjamemo, da bomo skupaj glasnejši in močnejši. Na položaj naše dejavnosti moramo gledati celostno, pri čemer je ključno, da smo sposobni sodelovanja in kritične presoje lastnega dela. Hkrati pa se ne smemo ustrašiti sprememb, temveč v njih videti začetek nove poti, potovanja. Veliko pa lahko in moramo narediti založniki sami. V novi ekonomiji neizprosno tekmujemo z najrazličnejšimi konkurenti. Smo dovolj zanimivi? Kakšne možnosti nam ponujajo novi trženjski pristopi? Kakšna je danes pravzaprav naša vloga v družbi? Kaj ji lahko ponudimo? To so tudi iztočnice za napoved letošnje vsebine kongresa. Sprehodili se bomo po poti, ki jo je založništvo prehodilo do danes in se ozrli v prihodnost, kam nas pot vodi, ali bolje rečeno, kje si jo bomo utrli. Kakšne so priložnosti, ki jih odpirata vsebinski in vplivnostni marketing in kaj se dogaja na širšem področju jezikoslovja in kulturne dediščine. Ozrli se bomo tudi čez meje Slovenskega in prisluhnili izkušnjam iz tujine. Verjamem, da je kongres priložnost, da odpremo te teme, o njih razpravljamo in skupaj poiščemo najboljše rešitve.Andreja Kavčič Predsednica Društva slovenskih založnikov



























Program
8.30-9.00 Sprejem udeležencev
9.00-9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov9.10-9.25 Založništvu na pot
Slavko Pregl
Slavko Pregl
9.25-10.25 Vsebinski marketing v založništvu. Tudi vaši mediji so lahko seksi.
mag. Nenad Senić, Agencija za vsebinski marketing PM
mag. Nenad Senić
10.25-10.45 Bloger – pospeševalec prodaje
Nina Prešern, ustvarjalka spletne strani Gospodična knjiga
Nina Prešern
10.45-11.05 Zaščita in varovanje pisne kulturne dediščine v NUK-u
Jasna Malešič, NUK
dr. Jasna Malešič
11.05-11.30 Odmor
11.30-12.10 Promocija knjig v post-besedilni dobi
Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Miha Kovač
12.10-12.50 Slovenščina, razpeta med tretjo in četrto industrijsko revolucijo
Simon Krek, Inštitut Jožef Stefan in Center za jezikovne vire in tehnologije na Univerzi v Ljubljani
dr. Simon Krek
12.50-13.05 Društvo slovenskih založnikov se predstavi, podelitev zahval najzaslužnejšim članom
Andreja Kavčič, predsednica DSZ in Helena Kraljič, članica upravnega odbora DSZ13.05-13.20 Osebna izkaznica panoge
Zdravko Kafol , ZKZK13.20-13.35 Aktualna dejavnost SAZOR
Luka Novak (SAZOR)13.35-13.50 Odmor
13.50-14.35 Knjigarna, ki je spremenila sosesko: primer dobre prakse iz Barcelone Xavier Vidal, katalonski knjigotržec in lastnik knjigarne
14.35-15.35 Založniška razprava o projektu Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Kako se želimo predstaviti mednarodni kulturni javnosti?
Renata Zamida, direktorica JAK-a z gosti: Andrej Blatnik (pisatelj, predavatelj, urednik pri Cankarjevi založbi), Mitja Ličen (direktor založbe Goga), Anže Miš (založba Miš), Luka Novak (založba Totaliteta), Zala Stanonik (založba Pivec)
Renata Zamida
15.35-15.55 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik in glasbena točka
(Matej Krajnc)15.55 Zaključek kongresa in kosilo
Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.Založništvo v digitalni dobi




















Program
8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov9.10–9.20 Otvoritveni nagovor
predstavnik Ministrstva za kulturo9.20–9.40 Mednarodni trg avtorskih pravic: Ustvarjanje priložnosti za slovenske knjižne ustvarjalce in založnike
Renata Zamida, JAK
Renata Zamida
9.40–10.40 Prodaja, nakup in varovanje avtorskih pravic
Petra Hardt, Suhrkamp
Petra Hardt
10.40–11.45 Okrogla miza: Založništvo danes in jutri
Zdravko Kafol z gosti: Bronislava Aubelj (Modrijan založba), Mitja Čander (Beletrina), Andreja Kavčič (predsednica Društva slovenskih založnikov), Aleš Novak (JAK), Bojan Švigelj (MKZ), Orlando Uršič (Založba Litera)Odmor
12.20–13.20 Projektni menedžment v založništvu
Aljaž Stare, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Aljaž Stare
Dr. Aljaž Stare je predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nosilec mednarodnega certifikata Certified Senior Project Manager in dolgoletni član Slovenskega združenja za projektni menedžment. Je tudi avtor knjige Projektni management: teorija in praksa (2011) in bloga www.projektni-management.si.
13.20–14.00 Priprava uspešnega knjižnega programa
Tine Logar, Cankarjeva založba in Jelka Ciglenečki, Založba Goga
Tine Logar

Jelka Ciglenečki (Foto Jože Suhadolnik)
14.00–14.35 Knjigarna in založba – sodelujemo ali tekmujemo?
Ingrid Celestina, direktorica knjigarne Libris in predsednica Društva knjigotržcev Slovenije
Ingrid Celestina (Foto Andraž Gombač)
Odmor
14.50–15.20 Dobrodošli v knjižnici
Sabina Fras Popović, Mariborska knjižnica
Sabina Fras Popović
15.20–15.40 Osebna izkaznica panoge
Zdravko Kafol, ZKZK15.40–15.50 Predstavitev dela Društva slovenskih založnikov
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov in Helena Kraljič, Morfem15.50–16.00 Sporazum SAZOR
Rudi Zaman, SAZOR16.00–16.10 Predstavitev Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
Sabina Fras Popović, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije16.10–16.25 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik
16.25 Zaključek kongresa in kosilo
Izzivi sodobnega založništva
9. junij 2016, GH Toplice Bled
Letošnji kongres smo poimenovali Izzivi sodobnega založništva. Kongres je nedvomno pomemben dogodek za vse nas, ki delujemo v tej panogi in tudi širše. Vsaj enkrat letno imamo tako skupaj priložnost spregovoriti o gospodarskih razmerah, težavah, izzivih in priložnostih, s katerimi se srečujemo. Naš skupen cilj mora biti, da izgubljenega kupca, bralca »pripeljemo nazaj«. Pa tudi, da v svet branja privabimo nove. Zavedati se moramo, da smo za usodo in prihodnost slovenske knjige odgovorni vsi. Knjiga ima namreč še drugo, pomembno dimenzijo. Je tudi ali predvsem nosilec kulture in jezika, z vsem njegovim dejanskim in simbolnim pomenom. Ker smo tako majhni in je ekonomija obsega velik izziv, je še toliko pomembneje, da se ključni akterji povežemo in sodelujemo. To je temeljna zaveza Društva. Pri zasnovi programa kongresa nas je vodila želja, da smo aktualni ter da je vsebina dovolj raznolika, predvsem pa da pridobimo čim več koristnih in uporabnih informacij. Kongres smo ob podpori Javne agencije za knjigo tudi mednarodno obogatili, med 9. In 11. junijem namreč poteka študijsko potovanje za nemške založnike in novinarje, ki se začenja prav z današnjim kongresom. To bo tudi priložnost za ustvarjanje novih poslovnih poznanstev in pot k postopnemu povečanju števila slovenskih prevodov na nemškem govornem področju.Andreja Kavčič Predsednica Društva slovenskih založnikov



























Program
8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov9.10–9.20 Otvoritveni nagovor
predstavnik Ministrstva za kulturo9.20–10.00 Ali je slovenska literatura lahko blagovna znamka?*
Aljoša Bagola, Pristop10.00–10.45 Vloga in izzivi avtorja v sodobnem založništvu
Žiga Gombač, mladinski pisatelj & medijski multipraktik10.45–11.30 Vloga in izzivi sodobnega urednika/založnika
Tatjana Cestnik, MKZOdmor
12.00–12.30 Knjižnice se spreminjajo, ste se jim pripravljeni pridružiti?
Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic12.30–12.50 Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu
Renata Zamida, JAK12.50–13.20 Avtorske in prevodne pravice – dragocenost, ki jo vse preveč založb zanemarja
dr. Petra Hardt, Suhrkamp13.20–14.10 Pogovor: S kakšnimi izzivi se v zadnjih letih srečujejo nemški založniki?
Renata Zamida z gosti: Thorsten Ahrend (Wallstein), Alexander Roesler (S. Fischer), Kristine Kress (Ullstein), Maike Nedo (Berlin Verlag)Odmor
14.30–14.40 Osebna izkaznica panoge
Zdravko Kafol, ZKZK14.40–14.50 Sporazum SAZOR
Rudi Zaman, SAZOR15.10–16.00 Okrogla miza: Minimalni založniški standardi
dr. Samo Rugelj z gosti: Slavko Pregl, Tine Logar (CZ), dr. Marko Stabej (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Matej Nemec (MKZ), Nataša Detič (Ocean)16.00–16.15 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik
16.15 Zaključek kongresa in kosilo
* nadomestno predavanje, ki je bilo predvideno v času SKS 2015 v sklopu programa Literatura kot blagovna znamk
Dogodek je del projekta poklicnega usposabljanja na področju knjige, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.















Vsebina 2015
- Kaj mora založnik vedeti o spletu – Andrej Šolinc
- Knjiga kot dogodek, ki se nikoli ne konča – Aleš Blatnik
- Ultrablues ali Kako smo za knjigo dali vse od sebe – dr. Samo Rugelj
- Osebna izkaznica založništva – Zdravko Kafol
- Kandidatura Slovenije za častno gostjo knjižnega sejma v Frankfurtu – Renata Zamida
- 2. noč knjigarn 19. junij 2015 – Helena Kraljič
- Najlepša knjigarniška izložba in načrti – Helena Kraljič in Andreja Kavčič
Družbeni mediji in knjiga danes in jutri
Ali se zavedamo, kako so nam družbeni mediji spremenili vsakdanjik? Večino svojega časa preživimo v virtualnem svetu. Ves čas nas spremlja vsaj ena od prenosnih elektronskih naprav, prek katerih komuniciramo tako poslovno kot zasebno. Spremljamo dnevne politične in kulturne dogodke, če želimo, lahko svoja razmišljanja in svoje gibanje delimo s širšo množico ljudi, ki jim dovolimo, da nas spremljajo. Družbeni mediji so prisotni na vsakem koraku našega zasebnega in poslovnega sveta. Postali so orodje, s katerim lahko nadzorujemo svet okrog sebe. Vsekakor jih v našem poslovnem življenju premalo izkoriščamo, saj lahko prek njih veliko lažje analiziramo in spremljamo svoje kupce in njihove navade. Na letošnjem kongresu bomo govorili o tem, kako lahko nova orodja izkoristimo za večjo promocijo knjige. Kako lahko brez velikih finančnih vložkov na izviren način ponudimo bralcem nekaj več. Zgodbo v zgodbi. Nova doba nas je prisilila v to, da povezujemo med sabo oddelke v naših založbah, saj so uredniki postali del marketinga in prodajniki del snovanja novih izdaj. Izkoristimo druženje 4. junija na Bledu za izmenjavo izkušenj in mnenj, znanje številnih strokovnjakov, ki nam bodo predstavili svoja razmišljanja, pa za postavljanje novih strategij.Maruša Kmet, v imenu Odbora Društva slovenskih založnikov
2014
- Slovenija in Škotska: zgodba o dveh založništvih – dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta v Ljubljani
- Osebna izkaznica panoge – primerjalna analiza 2012/2013 – Andreja Kavčič, SPPO
- Ključni vidik prodaje knjig – mag. Primož Hvala, HSC
- Raziskava o branju in nakupnih navadah Slovencev pri nakupu knjig – raziskava MK ob 40-letnici Sveta knjige – Matjaž Vračko, MKZ
- Evidentiranje in vrednotenje slovenske produkcije knjig za otroke – mag. Darja Lavrenčič Vrabec, MKL
- Izgubljeni kupec – dr. Samo Rugelj, Založba UMco
- Najbolj učinkoviti načini spletnega oglaševanja – Radoš Skrt, Studio Moderna
- Misija: pridobiti nove kupce in obdržati obstoječe – Maja Ambrož, vodja marketinga, Medex, d. o. o.
2013
- Andreja Kavcic, Damijana Kisovec – Nas je za tretjino manj
- Miha Kovač – Ali bomo v bodoče osebno poznali vsakega kupca in bralca?
- Claire Squires – predstavitev
- Piotr Marciszuk
- Janko Klasinc – NUK Obvezni izvod spletnih publikacij
2012
- Damjana Kisovec – NUK
- Gregor Rebolj – Klika
- Janez Damjan – Inovativnost trženja v založništvu
- Miha Kovac – Kaj je knjiga
- Sheila Lambie – Evolution of bookselling
2011
- Štefanec – Kako prodati knjigo
- 5. akademija: Ingrid Celestina – Knjiga med profitom in kulturo
- 5. akademija: Damian Horner – Bookshop marketing
- 9. kongres: Olav Stokmo – RRO overview
- 9. kongres: Aleksander Bratina – Staro vino v novih steklenicah – periodika v digitalnem okolju
- 9. kongres: Alicia Sterling Gonzales – E-knjige in digitalno založništvo v Španiji
- 9. kongres: Bjarne Buset – The impact of digital publishing on small markets
- 9. kongres: Iztok Sila – Posebnosti trženja knjig
- 9. kongres: Miha Mazzini – Današnji svet in e-knjige
- 9. kongres: Delovna skupina knjižnice, založniki, knjigarji
2009
- Milan Matos – Založniško predavanje
- Program 7. kongresa Knjiga na Slovenskem
2008
- Petra Jager – “Najbolj brane knjige” v slovenskih splošnih knjižnicah
- Izr. prof. dr. Miha Kovač – Svetovno knjižno založništvo na začetku novega tisočletja
- Marianne Kruckow – Support and promotion of Danish Literature
2007
- Dr. Uroš Grilc – Predstavitev osnutka Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije
- Zoran Krstulović – Digitalna knižnica Slovenije
- Andrej Zupančič – Avtorske pravice v digitalnem okolju
- 5. kongres Knjiga na slovenskem, Portorož, 5. 6.–6. 6. 2007
2006
- Nataša Bucik – Projekt Rastem s knjigo in podpora bralni kulturi na ministrstvu za kulturo
- Copia di Presentazioni
- Fran Dubruille – Presentation of the EU booksellers federation
- Dr. Uroš Grilc – Položaj knjige na Slovenskem
- Dr. Miha Kovač – Založništvo v času reform
- Alenka Kanič in mag. Darija Rozman, NUK – 20 let sodelovanja med založniki in NUK
- Riko Rižnar – Z direktnim trženjem do lojalnih kupcev
- Pavla Meglič – Neknjižno gradivo kot knjižnično gradivo
- Dr. Silva Novljan – Založništvo, pomemben dejavnik pismenosti
- Nada Požar Matijašič – Projekt Leto kulture v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah
- Damijana Kisovec – Slovenska založniška produkcija v letu 2005
- Slovenia Booksellers Association 2006


















Program
8.30–9.00
Sprejem udeležencev9.00–9.15
Pozdravne besede Valentina Smej Novak, predsednica Društva slovenskih založnikov BRANJE = ZDRAVJE9.15–9.25
Branje za zdravje? Nizozemska izkušnja. dr. Adriaan van der Weel, Univerza v Leidnu9.25–10.00
Bralno zdravje in indeks bralnega zdravja: vloga knjige v digitalni družbi Jaka Gerčar, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani10.00–10.15
Izkušnje: pediatri v Ljubljani otrokom pri dopolnjenem 3. letu že desetletje podarijo knjigo – odzivi in učinki Saša Ogrizek z oddelka za kulturo MOL s pediatrinjo10.15–11.00
Kako nam lahko knjige izboljšajo zdravje, od biblioterapije do vplivov skupnega branja odraslih in otrok Pogovor, vodi Carmen L. Oven, sodelujeta dr. Vlasta Zabukovec, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani in dr. Ljubica Marjanovič Umek, Oddelek za psihologijo Univerze v Ljubljani11.00–11.15
Odmor STANJE ZALOŽNIŠTVA11.15–11.30
Slovensko založništvo v številkah Damijana Kisovec, NUK, bibliotekarska specialistka11.30–12.00
Spremembe na evropskem knjižnem trgu v zadnjih dveh letih, na osnovi konference REboot in projekta Sidt, ki katalogizirata inovacije v založništvu dr. Miha Kovač, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani12.00–12.20
Kolektivno upravljanje z avtorskimi pravicami, sklenitev dogovora z gospodarstvom in drugi izzivi Pogovor, vodi Slavko Pregl, sodelujeta Rudi Zaman in Luka Novak, Sazor GIZ12.20–12.40
Posledice covida-19 za evropski založniški trg: interpretacija številk za leto 2020 O vpeljavi in implementacijah Marakeške deklaracije in posledicah European Accessibility Act Anne Bergman, direktorica Federation of European Publishers12.40–13.00
Prilagajanje knjižnega gradiva slepim in slabovidnim: izjeme pri upravljanju z avtorskimi pravicami in Marakeška deklaracija v praksi Katarina Černe, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije13.00–13.10
Vprašanja, razprava SLOVENSKI ZALOŽNIKI NA MEDNARODNIH SEJMIH13.10–13.30
Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni, pripravljalne aktivnosti Katja Stergar, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije13.30–13.45
Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023: vizija in program dr. Dimitrij Rupel, direktor Javne agencije za knjigo Republike Slovenije13.45–14.30
Okrogla miza in debata z založniki na temo gostovanja Slovenije kot države gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu Vodi: Ksenija Horvat Udeleženci: direktor JAK dr. Dimitrij Rupel in predstavniki slovenskih založb14.30–14.45
Odmor IZZIVI NOVIH KNJIŽNIH FORM14.45–15.05
Prihodnost digitalnih knjižnih form v času pretočnih vsebin. Švedska izkušnja. Pogovor, dr. Miha Kovač in Carlo Carrenho, vodja mednarodnega poslovnega razvoja pri StreetLib15.05–15.50
Zvočne knjige in pretočne vsebine Pogovor, vodi Lenart J. Kučić, sodelujeta Marko Hercog, Beletrina in Marjan Povše, Audibook15.50–17.30
Zaključek kongresa. Kosilo.Knjiga? Knjiga!






















Program
8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Nataša Detič, predsednica Društva slovenskih založnikov
Pozdrav in uvodni nagovor9.10–9.20 Janez Miš, predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS
Predstavitev novega Upravnega odbora Zbornice in izkaznica slovenskega založništva v letu 2018
9.20–10.05 Dr. Sonja Pečjak, oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Kaj lahko psihologija pove založnikom o branju in bralcih
10.05–10.50 Dr. Miha Kovač, oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v LJ
Ali knjiga in branje sploh še obstajata?
10.50–11.00 Rudi Zaman, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja
Poročilo o delu kolektivne organizacije SAZOR GIZ in predstavitev načrtov
11.00–11.20 Odmor
11.20–11.50 Rado Daradan in Mic Melanšek, ustanovitelja in direktorja podjetja Hurra Studios (Mali junaki)
Predstavitev podjetja Hurra Studios, poslovni model in marketinški koncept
11.50–12.50 Anne-Mette Noack, nemška Založniško-knjigotrška zbornica
Predstavitev v Nemčiji izvedene knjižne kampanje Jetzt ein Buch! (predavanje bo v angleščini)
12.50–13.10 Odmor
13.10–13.20
Dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka Ministrstva za kulturo
Pozdrav in nagovor13.20–13.30 Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport
Pozdrav in nagovor
13.30–14.25 Andreja Kavčič z gosti
Okrogla miza o nacionalni kampanji ozaveščanja javnosti o pomenu branja in nakupovanja knjig
14.25–15.10 Sonja Klopčič, razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah in mentorica AEIOU voditeljstva
15.10–15.25 Tanja Tuma, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA
Na pragu stoletnice mednarodnega PEN
15.25–15.35 Luana Malec, osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Možnost nadaljnjega razvoja portala Dobreknjige.si v povezavi z založniki
15.35–15.45 Petra Potočnik, koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja
Predstavitev Nacionalnega meseca skupnega branja
15.45–16.10 Podelitev nagrad NAJ založnik in NAJ knjigotržec
16.10 Zaključek kongresa in kosilo
Predavatelji
Dr. Sonja Pečjak, Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Dr. Sonja Pečjak
Kaj lahko psihologija pove založnikom o branju in bralcih
Predavateljica bo predstavila potek razvoja bralne zmožnosti pri bralcu od predbralnega obdobja do obdobja zrelega bralca in spregovorila o ključnih psihičnih dejavnikih tega razvoja (spoznavnih in motivacijskih). Z vidika psihičnih procesov bo pokazala, kako uporaba tiskanega in e-gradiva vpliva na procesiranje in razumevanje tega gradiva, pri čemer bo izpostavila nekaj glavnih stvari, pomembnih za zaznavanje in razumevanje, s poudarkom na procesu učenja. Sonja Pečjak je redna profesorica za pedagoško psihologijo, ki predava na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s psihologijo branja, čustveno inteligentnostjo v povezavi z učno učinkovitostjo in samoregulacijskim učenjem. Sodelovala je pri mnogih pomembnih raziskavah in napisala več odmevnih člankov.Dr. Miha Kovač, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

dr. Miha Kovač
Ali knjiga in branje sploh še obstajata?
Izhodiščna točka predavanja bo teza, da se branje z zaslona v temelju loči od branja s papirja. Predavatelj bo med drugim predstavil podatke obsežnih metaštudij, ki dokazujejo to tezo, in se vprašal, kakšne posledice to prinaša za izobraževalno in kulturno politiko. Opozoril bo tudi na to, da prevlada zaslonskih medijev sovpliva na spremembe v vrednotnem sistemu ljudi; te spremembe ne vplivajo negativno le na kupce, ampak tudi na tiste, ki odločajo o državni knjižni politiki. Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji uredniško-založniški karieri je bil odgovorni urednik Mladine, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic, urednik in vodja splošnega založništva DZS ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga. Je avtor več doma in v tujini objavljenih člankov in knjig o založništvu.Luana Malec, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper

Luana Malec
Možnost nadaljnjega razvoja portala Dobreknjige.si v povezavi z založniki
Dobreknjige.si je učinkovito spletno orodje za promocijo branja in dobre literature. Soustvarjajo ga slovenske splošne knjižnice, skupaj z literarnimi kritiki in bralci. Predstavljenih je že več kot 2800 knjižnih naslovov različnih žanrov in zahtevnostnih stopenj branja. Ta večkrat nagrajeni portal odlikuje sistem filtriranja metapodatkov o knjigah, ki omogoča hitro in enostavno iskanje po različnih kriterijih. Predstavljene bodo možnosti nadaljnjega razvoja, zlasti v povezavi z založniki. Luana Malec je glavna urednica portala dobreknjige.si. Zaposlena je v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper, kjer vodi službo za izvajanje območnih nalog. Je tudi doktorandka informacijske znanosti na FF UL, magistrica bibliotekarstva, univerzitetna diplomirana ekonomistka in prejemnica študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete v Ljubljani.Tanja Tuma, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA

Tanja Tuma
Na pragu stoletnice mednarodnega PEN
Leta 2021 bomo praznovali stoletnico mednarodnega PEN, združenja pesnikov, esejistov in pisateljev. Po prvi svetovni vojni so se na pobudo Amy Dawson Scott pisatelji povezali v organizacijo, da bi z močjo peresa preprečili sovraštva in vojne ter spodbujali sodelovanje in razumevanje med pisatelji. Zagovarjali so svobodo govora in svoboden pretok književnosti, ki ne pozna meja. Tudi v Sloveniji so Oton Župančič, Izidor Cankar, France Stele, Janko Lavrin in drugi ustanovili Slovenski center PEN. Kako deluje in za kaj se zavzema pisateljska organizacija, ki ima danes 140 centrov po svetu? Podan bo kratek pregled delovanja in ciljev. Tanja Tuma je bila dve desetletji aktivna založnica, preden se je posvetila pisateljevanju. V letu 2013 je izšel njen prvenec Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, z romanom o spravi Češnje, bele in rdeče, 2015, pa so jo vzljubili tudi slovenski bralci. (prevod White and Red Cherries, 2016). Drugi del Balkanske trilogije v angleškem jeziku Tito’s Legacy je izšel leta 2018, letos pa je zaključila rokopis romana o življenju Lavoslava Schwentnerja z naslovom Brodník, izid 2020. Tanja vodi Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira (www.mira.si) in je članica UO PIWWC (www.piwwc.org).Rudi Zaman, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja

Rudi Zaman
Poročilo o delu kolektivne organizacije SAZOR GIZ in predstavitev načrtov
V letošnjem letu SAZOR zaključuje triletni Sporazum o plačilu nadomestila od fotokopiranja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Poslovodstvo nadaljuje pogajanja z gospodarstvom v okviru GZS in poskuša doseči sporazum z uvozniki pametnih telefonov.Sonja Klopčič, razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah in mentorica
AEIOU voditeljstva

Sonja Klopčič
Rado Daradan in Mic Melanšek, ustanovitelja in direktorja podjetja Hurra Studios (Mali junaki)

Rado Daradan in Mic Melanšek
Predstavitev podjetja Hurra Studios, poslovni model in marketinški koncept
Rado Daradan in Mic Melanšek bosta spregovorila o unikatnem poslovnem modelu svojega podjetja. Predstavila bosta zmagovalno formulo razvoja izdelkov, po kateri nastajajo personalizirane otroške knjige, ki osvajajo kupce ne le na domačem, temveč tudi na globalnem trgu. Njihove knjige se prodajajo že v šestih državah po svetu, največ v Ameriki. Samo v letu 2018 so prodali skoraj pol milijona unikatnih knjig in ustvarili 12 milijonov evrov prihodkov. Govorila bosta tudi o marketinškem konceptu, s pomočjo katerega zadovoljni uporabniki sami ustvarjajo več kot 70 % marketinškega oz. oglasnega gradiva podjetja. Rado Daradan in Mic Melanšek sta ustanovitelja uspešnega podjetja Hurra Studios, ki ga pri nas poznamo pod imenom Mali junaki. Rado je realist, ki v vlogi direktorja podjetja skrbi za nemoteno delovanje vseh procesov – od produkcije, tiska in podpore kupcem, do vodenja financ. Mic pa vizionar, ki kot direktor marketinga in kreative skrbi za trženje in imidž izdelkov ter razvoj novih.Anne-Mette Noack, nemška Založniško-knjigotrška zbornica

Anne-Mette Noack
Predstavitev v Nemčiji izvedene knjižne kampanje Jetzt ein Buch!
(predavanje bo v angleščini) Kampanja, ki povezuje knjigotržce, založnike in avtorje, osrednje sporočilo pa je poleg veselja do branja izpostavljanje prednosti lokalnih knjigarn, v Nemčiji poteka že od leta 2013, od leta 2017 pod novim sloganom Jetzt ein Buch! (Knjiga zdaj!). Nemška Založniško-knjigotrška zbornica s to kampanjo, za katero stoji celotna knjižna veriga, sporoča: knjige niso katerokoli poljubno trgovsko blago, knjige so kulturna dobrina in predvsem stvar srca. Kampanjo so leta 2013 začeli pod sloganom Vorsicht Buch! (Pozor knjiga!), z različnimi participativnimi akcijami pa so k sodelovanju privabili tudi številne znane obraze s področja filma in glasbe ter druge vplivneže iz družabnega sveta. Kampanja se vseskozi razvija in prilagaja, v zadnjem letu je poudarek na prisotnosti v manjših krajih in občinah, z namenom poskušati oživiti lokalno knjigotrško sceno. Predavateljica bo povedala, kako so kampanjo načrtovali, kako jo izvajajo in sproti dopolnjujejo, kaj se je izkazalo za uspešno in kaj so izzivi takšne nacionalne kampanje. Anne-Mette Noack je od leta 2009 zaposlena v nemški Založniško-knjigotrški zbornici, kjer vodi oddelek za kulturne projekte, marketing in komunikacijo. Med drugim je odgovorna za nagrado Deutschen Buchpreis in nacionalno kampanjo Jetzt ein Buch! (Knjiga zdaj!).Andreja Kavčič z gosti Renato Zamida, Janezom Mišem, Natašo Detič, dr. Miho Kovačem in Bojanom Švigljem
Okrogla miza o nacionalni kampanji ozaveščanja javnosti o pomenu branja in nakupovanja knjig
Ko se v založniških krogih pogovarjamo o nujnosti takšne kampanje, je v širši okolici večkrat slišati, da se moramo pač prilagoditi spremembam, ki se dogajajo tudi z novimi tehnologijami in z njimi povezanimi spremembami. Branje, bralna kultura, bralna pismenost že dolgo niso več vrednota. Bi lahko z nacionalno kampanjo privzgojili navade nakupovanja in branja knjig? Kaj bi moral posamezni deležnik v knjižni verigi storiti?Petra Potočnik, koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja
Predstavitev Nacionalnega meseca skupnega branja in možnosti za vključevanje založnikov in knjigotržcev
Od 8. septembra do 13. oktobra 2019 bo že drugič potekal Nacionalni mesec skupnega branja. Organizatorji želijo, da bi postal vsakoletna nacionalna akcija promocije branja. Pripravljajo promocijo dogodkov partnerskih ustanov, plakatiranje in druge oblike promocije, na Andragoškem centru Slovenije je že oživel dogodkovnik NMSB 2019 … Skupaj z založniki, knjigotržci in drugimi akterji v liniji nastanka, ponudbe in promocije dobrega branja in bralne kulture, želijo najti najboljše poti, kako okrepiti in dolgoročno razvijati branje in bralno kulturo na Slovenskem. Petra Potočnik je diplomirana literarna komparativistka. Je strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja in nacionalna koordinatorka KUV za področje bralne kulture. Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.Skupaj jih ustvarjamo že 25 let
Uvodni nagovor
Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, lepo pozdravljeni na 16. kongresu Knjiga na Slovenskem Letošnji kongres je naš praznik, saj obeležujemo 25-letnico delovanja Društva slovenskih založnikov. Začetki Društva segajo v leto 1993, ko se je uradno imenovalo Naša knjiga. Društvu, ki je imelo svoj sedež v prostorih DZS-ja na Mestnem trgu v Ljubljani, je prvi predsedoval gospod Andrej Poglajen. Do danes je to častno poslanstvo opravljalo skupaj osem predsednikov. Število članov ostaja vsa leta približno enako, od 50 do 60. V veselje in ponos mi je, da sem med prvimi pristopnimi izjavami našla imena štirih članov, ki so nam zvesti že od prvega dne. To dolgoletno zaupanje bomo počastili s posebno zahvalo. Jedro Društva pa seveda sestavljajo vsi člani. Rada bi poudarila, da se članstvo v Društvu razlikuje od večinskih oblik članstva, ki temeljijo na ugodnosti za člane. Biti član Društva slovenskih založnikov pomeni nekaj drugega. Pomeni tvorno združevanje posameznikov in organizacij, ki delujemo na področju knjige in si prizadevamo, da se založništvo strokovno razvija, raste in uspeva ter v družbi ohranja pomembnost knjige in branja. S svojim delovanjem v družbi smo vseskozi povezani z družbenim napredkom, z našo prisotnostjo, ki presega materialne okvirje, pa družbo tudi sooblikujemo. Pogled v stare zapise delovanja Društva pove, da knjigi na Slovenskem mnogokrat ni bilo prizaneseno. Lažje je bilo v časih, ko so bralci in kupci knjig velikokrat s ponosom in veliko željo po lastništvu odličnih zbirk, monografij in enciklopedij zahajali v knjigarne. Leta 1997 je pod okriljem takratnega predsednika Društva gospoda Slavka Pregla potekala pobuda proti uvedbi davka na dodano vrednost na knjigo oz. prizadevanja za ničelno stopnjo. Akcija ni naletela na pozitiven odziv in v vseh nadaljnjih letih smo najrazličnejši založniki, knjigotržci ipd. poskušali narediti čim več za čim bolj vzdržno delovanje panoge. Nedavno se je UO Društva pridružil pobudam nevladnih organizacij Asociacija. Verjamemo, da bomo skupaj glasnejši in močnejši. Na položaj naše dejavnosti moramo gledati celostno, pri čemer je ključno, da smo sposobni sodelovanja in kritične presoje lastnega dela. Hkrati pa se ne smemo ustrašiti sprememb, temveč v njih videti začetek nove poti, potovanja. Veliko pa lahko in moramo narediti založniki sami. V novi ekonomiji neizprosno tekmujemo z najrazličnejšimi konkurenti. Smo dovolj zanimivi? Kakšne možnosti nam ponujajo novi trženjski pristopi? Kakšna je danes pravzaprav naša vloga v družbi? Kaj ji lahko ponudimo? To so tudi iztočnice za napoved letošnje vsebine kongresa. Sprehodili se bomo po poti, ki jo je založništvo prehodilo do danes in se ozrli v prihodnost, kam nas pot vodi, ali bolje rečeno, kje si jo bomo utrli. Kakšne so priložnosti, ki jih odpirata vsebinski in vplivnostni marketing in kaj se dogaja na širšem področju jezikoslovja in kulturne dediščine. Ozrli se bomo tudi čez meje Slovenskega in prisluhnili izkušnjam iz tujine. Verjamem, da je kongres priložnost, da odpremo te teme, o njih razpravljamo in skupaj poiščemo najboljše rešitve.Andreja Kavčič Predsednica Društva slovenskih založnikov



























Program
8.30-9.00 Sprejem udeležencev
9.00-9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov9.10-9.25 Založništvu na pot
Slavko Pregl
Slavko Pregl
9.25-10.25 Vsebinski marketing v založništvu. Tudi vaši mediji so lahko seksi.
mag. Nenad Senić, Agencija za vsebinski marketing PM
mag. Nenad Senić
10.25-10.45 Bloger – pospeševalec prodaje
Nina Prešern, ustvarjalka spletne strani Gospodična knjiga
Nina Prešern
10.45-11.05 Zaščita in varovanje pisne kulturne dediščine v NUK-u
Jasna Malešič, NUK
dr. Jasna Malešič
11.05-11.30 Odmor
11.30-12.10 Promocija knjig v post-besedilni dobi
Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Miha Kovač
12.10-12.50 Slovenščina, razpeta med tretjo in četrto industrijsko revolucijo
Simon Krek, Inštitut Jožef Stefan in Center za jezikovne vire in tehnologije na Univerzi v Ljubljani
dr. Simon Krek
12.50-13.05 Društvo slovenskih založnikov se predstavi, podelitev zahval najzaslužnejšim članom
Andreja Kavčič, predsednica DSZ in Helena Kraljič, članica upravnega odbora DSZ13.05-13.20 Osebna izkaznica panoge
Zdravko Kafol , ZKZK13.20-13.35 Aktualna dejavnost SAZOR
Luka Novak (SAZOR)13.35-13.50 Odmor
13.50-14.35 Knjigarna, ki je spremenila sosesko: primer dobre prakse iz Barcelone Xavier Vidal, katalonski knjigotržec in lastnik knjigarne
14.35-15.35 Založniška razprava o projektu Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Kako se želimo predstaviti mednarodni kulturni javnosti?
Renata Zamida, direktorica JAK-a z gosti: Andrej Blatnik (pisatelj, predavatelj, urednik pri Cankarjevi založbi), Mitja Ličen (direktor založbe Goga), Anže Miš (založba Miš), Luka Novak (založba Totaliteta), Zala Stanonik (založba Pivec)
Renata Zamida
15.35-15.55 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik in glasbena točka
(Matej Krajnc)15.55 Zaključek kongresa in kosilo
Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.Založništvo v digitalni dobi




















Program
8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov9.10–9.20 Otvoritveni nagovor
predstavnik Ministrstva za kulturo9.20–9.40 Mednarodni trg avtorskih pravic: Ustvarjanje priložnosti za slovenske knjižne ustvarjalce in založnike
Renata Zamida, JAK
Renata Zamida
9.40–10.40 Prodaja, nakup in varovanje avtorskih pravic
Petra Hardt, Suhrkamp
Petra Hardt
10.40–11.45 Okrogla miza: Založništvo danes in jutri
Zdravko Kafol z gosti: Bronislava Aubelj (Modrijan založba), Mitja Čander (Beletrina), Andreja Kavčič (predsednica Društva slovenskih založnikov), Aleš Novak (JAK), Bojan Švigelj (MKZ), Orlando Uršič (Založba Litera)Odmor
12.20–13.20 Projektni menedžment v založništvu
Aljaž Stare, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Aljaž Stare
Dr. Aljaž Stare je predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nosilec mednarodnega certifikata Certified Senior Project Manager in dolgoletni član Slovenskega združenja za projektni menedžment. Je tudi avtor knjige Projektni management: teorija in praksa (2011) in bloga www.projektni-management.si.
13.20–14.00 Priprava uspešnega knjižnega programa
Tine Logar, Cankarjeva založba in Jelka Ciglenečki, Založba Goga
Tine Logar

Jelka Ciglenečki (Foto Jože Suhadolnik)
14.00–14.35 Knjigarna in založba – sodelujemo ali tekmujemo?
Ingrid Celestina, direktorica knjigarne Libris in predsednica Društva knjigotržcev Slovenije
Ingrid Celestina (Foto Andraž Gombač)
Odmor
14.50–15.20 Dobrodošli v knjižnici
Sabina Fras Popović, Mariborska knjižnica
Sabina Fras Popović
15.20–15.40 Osebna izkaznica panoge
Zdravko Kafol, ZKZK15.40–15.50 Predstavitev dela Društva slovenskih založnikov
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov in Helena Kraljič, Morfem15.50–16.00 Sporazum SAZOR
Rudi Zaman, SAZOR16.00–16.10 Predstavitev Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
Sabina Fras Popović, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije16.10–16.25 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik
16.25 Zaključek kongresa in kosilo
Izzivi sodobnega založništva
9. junij 2016, GH Toplice Bled
Letošnji kongres smo poimenovali Izzivi sodobnega založništva. Kongres je nedvomno pomemben dogodek za vse nas, ki delujemo v tej panogi in tudi širše. Vsaj enkrat letno imamo tako skupaj priložnost spregovoriti o gospodarskih razmerah, težavah, izzivih in priložnostih, s katerimi se srečujemo. Naš skupen cilj mora biti, da izgubljenega kupca, bralca »pripeljemo nazaj«. Pa tudi, da v svet branja privabimo nove. Zavedati se moramo, da smo za usodo in prihodnost slovenske knjige odgovorni vsi. Knjiga ima namreč še drugo, pomembno dimenzijo. Je tudi ali predvsem nosilec kulture in jezika, z vsem njegovim dejanskim in simbolnim pomenom. Ker smo tako majhni in je ekonomija obsega velik izziv, je še toliko pomembneje, da se ključni akterji povežemo in sodelujemo. To je temeljna zaveza Društva. Pri zasnovi programa kongresa nas je vodila želja, da smo aktualni ter da je vsebina dovolj raznolika, predvsem pa da pridobimo čim več koristnih in uporabnih informacij. Kongres smo ob podpori Javne agencije za knjigo tudi mednarodno obogatili, med 9. In 11. junijem namreč poteka študijsko potovanje za nemške založnike in novinarje, ki se začenja prav z današnjim kongresom. To bo tudi priložnost za ustvarjanje novih poslovnih poznanstev in pot k postopnemu povečanju števila slovenskih prevodov na nemškem govornem področju.Andreja Kavčič Predsednica Društva slovenskih založnikov



























Program
8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica
Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov9.10–9.20 Otvoritveni nagovor
predstavnik Ministrstva za kulturo9.20–10.00 Ali je slovenska literatura lahko blagovna znamka?*
Aljoša Bagola, Pristop10.00–10.45 Vloga in izzivi avtorja v sodobnem založništvu
Žiga Gombač, mladinski pisatelj & medijski multipraktik10.45–11.30 Vloga in izzivi sodobnega urednika/založnika
Tatjana Cestnik, MKZOdmor
12.00–12.30 Knjižnice se spreminjajo, ste se jim pripravljeni pridružiti?
Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic12.30–12.50 Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu
Renata Zamida, JAK12.50–13.20 Avtorske in prevodne pravice – dragocenost, ki jo vse preveč založb zanemarja
dr. Petra Hardt, Suhrkamp13.20–14.10 Pogovor: S kakšnimi izzivi se v zadnjih letih srečujejo nemški založniki?
Renata Zamida z gosti: Thorsten Ahrend (Wallstein), Alexander Roesler (S. Fischer), Kristine Kress (Ullstein), Maike Nedo (Berlin Verlag)Odmor
14.30–14.40 Osebna izkaznica panoge
Zdravko Kafol, ZKZK14.40–14.50 Sporazum SAZOR
Rudi Zaman, SAZOR15.10–16.00 Okrogla miza: Minimalni založniški standardi
dr. Samo Rugelj z gosti: Slavko Pregl, Tine Logar (CZ), dr. Marko Stabej (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Matej Nemec (MKZ), Nataša Detič (Ocean)16.00–16.15 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik
16.15 Zaključek kongresa in kosilo
* nadomestno predavanje, ki je bilo predvideno v času SKS 2015 v sklopu programa Literatura kot blagovna znamk
Dogodek je del projekta poklicnega usposabljanja na področju knjige, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.















Vsebina 2015
- Kaj mora založnik vedeti o spletu – Andrej Šolinc
- Knjiga kot dogodek, ki se nikoli ne konča – Aleš Blatnik
- Ultrablues ali Kako smo za knjigo dali vse od sebe – dr. Samo Rugelj
- Osebna izkaznica založništva – Zdravko Kafol
- Kandidatura Slovenije za častno gostjo knjižnega sejma v Frankfurtu – Renata Zamida
- 2. noč knjigarn 19. junij 2015 – Helena Kraljič
- Najlepša knjigarniška izložba in načrti – Helena Kraljič in Andreja Kavčič
Družbeni mediji in knjiga danes in jutri
Ali se zavedamo, kako so nam družbeni mediji spremenili vsakdanjik? Večino svojega časa preživimo v virtualnem svetu. Ves čas nas spremlja vsaj ena od prenosnih elektronskih naprav, prek katerih komuniciramo tako poslovno kot zasebno. Spremljamo dnevne politične in kulturne dogodke, če želimo, lahko svoja razmišljanja in svoje gibanje delimo s širšo množico ljudi, ki jim dovolimo, da nas spremljajo. Družbeni mediji so prisotni na vsakem koraku našega zasebnega in poslovnega sveta. Postali so orodje, s katerim lahko nadzorujemo svet okrog sebe. Vsekakor jih v našem poslovnem življenju premalo izkoriščamo, saj lahko prek njih veliko lažje analiziramo in spremljamo svoje kupce in njihove navade. Na letošnjem kongresu bomo govorili o tem, kako lahko nova orodja izkoristimo za večjo promocijo knjige. Kako lahko brez velikih finančnih vložkov na izviren način ponudimo bralcem nekaj več. Zgodbo v zgodbi. Nova doba nas je prisilila v to, da povezujemo med sabo oddelke v naših založbah, saj so uredniki postali del marketinga in prodajniki del snovanja novih izdaj. Izkoristimo druženje 4. junija na Bledu za izmenjavo izkušenj in mnenj, znanje številnih strokovnjakov, ki nam bodo predstavili svoja razmišljanja, pa za postavljanje novih strategij.Maruša Kmet, v imenu Odbora Društva slovenskih založnikov
2014
- Slovenija in Škotska: zgodba o dveh založništvih – dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta v Ljubljani
- Osebna izkaznica panoge – primerjalna analiza 2012/2013 – Andreja Kavčič, SPPO
- Ključni vidik prodaje knjig – mag. Primož Hvala, HSC
- Raziskava o branju in nakupnih navadah Slovencev pri nakupu knjig – raziskava MK ob 40-letnici Sveta knjige – Matjaž Vračko, MKZ
- Evidentiranje in vrednotenje slovenske produkcije knjig za otroke – mag. Darja Lavrenčič Vrabec, MKL
- Izgubljeni kupec – dr. Samo Rugelj, Založba UMco
- Najbolj učinkoviti načini spletnega oglaševanja – Radoš Skrt, Studio Moderna
- Misija: pridobiti nove kupce in obdržati obstoječe – Maja Ambrož, vodja marketinga, Medex, d. o. o.
2013
- Andreja Kavcic, Damijana Kisovec – Nas je za tretjino manj
- Miha Kovač – Ali bomo v bodoče osebno poznali vsakega kupca in bralca?
- Claire Squires – predstavitev
- Piotr Marciszuk
- Janko Klasinc – NUK Obvezni izvod spletnih publikacij
2012
- Damjana Kisovec – NUK
- Gregor Rebolj – Klika
- Janez Damjan – Inovativnost trženja v založništvu
- Miha Kovac – Kaj je knjiga
- Sheila Lambie – Evolution of bookselling
2011
- Štefanec – Kako prodati knjigo
- 5. akademija: Ingrid Celestina – Knjiga med profitom in kulturo
- 5. akademija: Damian Horner – Bookshop marketing
- 9. kongres: Olav Stokmo – RRO overview
- 9. kongres: Aleksander Bratina – Staro vino v novih steklenicah – periodika v digitalnem okolju
- 9. kongres: Alicia Sterling Gonzales – E-knjige in digitalno založništvo v Španiji
- 9. kongres: Bjarne Buset – The impact of digital publishing on small markets
- 9. kongres: Iztok Sila – Posebnosti trženja knjig
- 9. kongres: Miha Mazzini – Današnji svet in e-knjige
- 9. kongres: Delovna skupina knjižnice, založniki, knjigarji
2009
- Milan Matos – Založniško predavanje
- Program 7. kongresa Knjiga na Slovenskem
2008
- Petra Jager – “Najbolj brane knjige” v slovenskih splošnih knjižnicah
- Izr. prof. dr. Miha Kovač – Svetovno knjižno založništvo na začetku novega tisočletja
- Marianne Kruckow – Support and promotion of Danish Literature
2007
- Dr. Uroš Grilc – Predstavitev osnutka Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije
- Zoran Krstulović – Digitalna knižnica Slovenije
- Andrej Zupančič – Avtorske pravice v digitalnem okolju
- 5. kongres Knjiga na slovenskem, Portorož, 5. 6.–6. 6. 2007
2006
- Nataša Bucik – Projekt Rastem s knjigo in podpora bralni kulturi na ministrstvu za kulturo
- Copia di Presentazioni
- Fran Dubruille – Presentation of the EU booksellers federation
- Dr. Uroš Grilc – Položaj knjige na Slovenskem
- Dr. Miha Kovač – Založništvo v času reform
- Alenka Kanič in mag. Darija Rozman, NUK – 20 let sodelovanja med založniki in NUK
- Riko Rižnar – Z direktnim trženjem do lojalnih kupcev
- Pavla Meglič – Neknjižno gradivo kot knjižnično gradivo
- Dr. Silva Novljan – Založništvo, pomemben dejavnik pismenosti
- Nada Požar Matijašič – Projekt Leto kulture v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah
- Damijana Kisovec – Slovenska založniška produkcija v letu 2005
- Slovenia Booksellers Association 2006