Kongres

18. Kongres založnikov

Odvil se bo 16. septembra 2021. Program in prijave kmalu. 

17. kongres slovenskih založnikov

Knjiga? Knjiga!

Program

8.30–9.00
Sprejem udeležencev
9.00–9.10
Nataša Detič, predsednica Društva slovenskih založnikov

Pozdrav in uvodni nagovor

9.10–9.20
Janez Miš, predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS

Predstavitev novega Upravnega odbora Zbornice in izkaznica slovenskega založništva v letu 2018

9.20–10.05
Dr. Sonja Pečjak, oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Kaj lahko psihologija pove založnikom o branju in bralcih

10.05–10.50
Dr. Miha Kovač, oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v LJ

Ali knjiga in branje sploh še obstajata?

10.50–11.00
Rudi Zaman, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja

Poročilo o delu kolektivne organizacije SAZOR GIZ in predstavitev načrtov

11.00–11.20
Odmor
11.20–11.50
Rado Daradan in Mic Melanšek, ustanovitelja in direktorja podjetja Hurra Studios (Mali junaki)

Predstavitev podjetja Hurra Studios, poslovni model in marketinški koncept

11.50–12.50
Anne-Mette Noack, nemška Založniško-knjigotrška zbornica

Predstavitev v Nemčiji izvedene knjižne kampanje Jetzt ein Buch! (predavanje bo v angleščini)

12.50–13.10
Odmor
13.10–13.20
Dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka Ministrstva za kulturo

Pozdrav in nagovor

13.20–13.30
Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport

Pozdrav in nagovor

13.30–14.25
Andreja Kavčič z gosti

Okrogla miza o nacionalni kampanji ozaveščanja javnosti o pomenu branja in nakupovanja knjig

14.25–15.10
Sonja Klopčič, razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah in mentorica AEIOU voditeljstva
15.10–15.25
Tanja Tuma, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA

Na pragu stoletnice mednarodnega PEN

15.25–15.35
Luana Malec, osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper

Možnost nadaljnjega razvoja portala Dobreknjige.si v povezavi z založniki

15.35–15.45
Petra Potočnik, koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja

Predstavitev Nacionalnega meseca skupnega branja

15.45–16.10
Podelitev nagrad NAJ založnik in NAJ knjigotržec
16.10
Zaključek kongresa in kosilo

Predavatelji

Dr. Sonja Pečjak, Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Dr. Sonja Pečjak

Dr. Sonja Pečjak

Kaj lahko psihologija pove založnikom o branju in bralcih

Predavateljica bo predstavila potek razvoja bralne zmožnosti pri bralcu od predbralnega obdobja do obdobja zrelega bralca in spregovorila o ključnih psihičnih dejavnikih tega razvoja (spoznavnih in motivacijskih). Z vidika psihičnih procesov bo pokazala, kako uporaba tiskanega in e-gradiva vpliva na procesiranje in razumevanje tega gradiva, pri čemer bo izpostavila nekaj glavnih stvari, pomembnih za zaznavanje in razumevanje, s poudarkom na procesu učenja.

Sonja Pečjak je redna profesorica za pedagoško psihologijo, ki predava na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s psihologijo branja, čustveno inteligentnostjo v povezavi z učno učinkovitostjo in samoregulacijskim učenjem. Sodelovala je pri mnogih pomembnih raziskavah in napisala več odmevnih člankov.

Dr. Miha Kovač, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

dr. Miha Kovač

dr. Miha Kovač

Ali knjiga in branje sploh še obstajata?

Izhodiščna točka predavanja bo teza, da se branje z zaslona v temelju loči od branja s papirja. Predavatelj bo med drugim predstavil podatke obsežnih metaštudij, ki dokazujejo to tezo, in se vprašal, kakšne posledice to prinaša za izobraževalno in kulturno politiko. Opozoril bo tudi na to, da prevlada zaslonskih medijev sovpliva na spremembe v vrednotnem sistemu ljudi; te spremembe ne vplivajo negativno le na kupce, ampak tudi na tiste, ki odločajo o državni knjižni politiki.

Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji uredniško-založniški karieri je bil odgovorni urednik Mladine, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic, urednik in vodja splošnega založništva DZS ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga. Je avtor več doma in v tujini objavljenih člankov in knjig o založništvu.

Luana Malec, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper

Luana Malec

Luana Malec

Možnost nadaljnjega razvoja portala Dobreknjige.si v povezavi z založniki

Dobreknjige.si je učinkovito spletno orodje za promocijo branja in dobre literature. Soustvarjajo ga slovenske splošne knjižnice, skupaj z literarnimi kritiki in bralci. Predstavljenih je že več kot 2800 knjižnih naslovov različnih žanrov in zahtevnostnih stopenj branja. Ta večkrat nagrajeni portal odlikuje sistem filtriranja metapodatkov o knjigah, ki omogoča hitro in enostavno iskanje po različnih kriterijih. Predstavljene bodo možnosti nadaljnjega razvoja, zlasti v povezavi z založniki.

Luana Malec je glavna urednica portala dobreknjige.si. Zaposlena je v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper, kjer vodi službo za izvajanje območnih nalog. Je tudi doktorandka informacijske znanosti na FF UL, magistrica bibliotekarstva, univerzitetna diplomirana ekonomistka in prejemnica študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete v Ljubljani.

Tanja Tuma, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA

Tanja Tuma

Tanja Tuma

Na pragu stoletnice mednarodnega PEN

Leta 2021 bomo praznovali stoletnico mednarodnega PEN, združenja pesnikov, esejistov in pisateljev. Po prvi svetovni vojni so se na pobudo Amy Dawson Scott pisatelji povezali v organizacijo, da bi z močjo peresa preprečili sovraštva in vojne ter spodbujali sodelovanje in razumevanje med pisatelji. Zagovarjali so svobodo govora in svoboden pretok književnosti, ki ne pozna meja. Tudi v Sloveniji so Oton Župančič, Izidor Cankar, France Stele, Janko Lavrin in drugi ustanovili Slovenski center PEN. Kako deluje in za kaj se zavzema pisateljska organizacija, ki ima danes 140 centrov po svetu? Podan bo kratek pregled delovanja in ciljev.

Tanja Tuma je bila dve desetletji aktivna založnica, preden se je posvetila pisateljevanju. V letu 2013 je izšel njen prvenec Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, z romanom o spravi Češnje, bele in rdeče, 2015, pa so jo vzljubili tudi slovenski bralci. (prevod White and Red Cherries, 2016). Drugi del Balkanske trilogije v angleškem jeziku Tito's Legacy je izšel leta 2018, letos pa je zaključila rokopis romana o življenju Lavoslava Schwentnerja z naslovom Brodník, izid 2020. Tanja vodi Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira (www.mira.si) in je članica UO PIWWC (www.piwwc.org).

Rudi Zaman, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja

Rudi Zaman

Rudi Zaman

Poročilo o delu kolektivne organizacije SAZOR GIZ in predstavitev načrtov

V letošnjem letu SAZOR zaključuje triletni Sporazum o plačilu nadomestila od fotokopiranja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Poslovodstvo nadaljuje pogajanja z gospodarstvom v okviru GZS in poskuša doseči sporazum z uvozniki pametnih telefonov.

Sonja Klopčič, razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah in mentorica

AEIOU voditeljstva
Sonja Klopčič

Sonja Klopčič

Predavateljica bo razkrila novo kodo voditeljstva za prihodnost. Povezala jo bo z brezčasno modrostjo staroselcev s petih celin, aroha-eb-ikigaj-oikos-ubuntu, ki se povezuje v AEIOU voditeljstva. S predavanjem želi navdihniti udeležence, da (ponovno) odkrijejo svoje poslanstvo in smisel ter s svojim delovanjem prispevajo k trajnostnemu uspehu – sebe osebno, timov, organizacije in skupnosti.

Sonja Klopčič je univerzitetna dipIomirana inženirka elektrotehnike ter magistrica poslovodenja in organizacije. Je pionirka podjetništva in Zlata članica Združenja Manager, ambasadorka znanja, večkrat nagrajena inovatorka, mentorica in coach managerjem, predvsem pa srčna razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih organizacijah. Od leta 2009 piše blog o voditeljstvu: www.i-leaders.net, je tudi avtorica prve slovenske knjige o voditeljstvu VODITELJSTVO: Vodenje in sodelovanje, moč in odgovornost ter njene angleške različice The Energy Inside Leadership. Aprila je izšla njena tretja knjiga AEIOU VODITELJSTVA.

Rado Daradan in Mic Melanšek, ustanovitelja in direktorja podjetja Hurra Studios (Mali junaki)

Rado Daradan in Mic Melanšek

Rado Daradan in Mic Melanšek

Predstavitev podjetja Hurra Studios, poslovni model in marketinški koncept

Rado Daradan in Mic Melanšek bosta spregovorila o unikatnem poslovnem modelu svojega podjetja. Predstavila bosta zmagovalno formulo razvoja izdelkov, po kateri nastajajo personalizirane otroške knjige, ki osvajajo kupce ne le na domačem, temveč tudi na globalnem trgu. Njihove knjige se prodajajo že v šestih državah po svetu, največ v Ameriki. Samo v letu 2018 so prodali skoraj pol milijona unikatnih knjig in ustvarili 12 milijonov evrov prihodkov. Govorila bosta tudi o marketinškem konceptu, s pomočjo katerega zadovoljni uporabniki sami ustvarjajo več kot 70 % marketinškega oz. oglasnega gradiva podjetja.

Rado Daradan in Mic Melanšek sta ustanovitelja uspešnega podjetja Hurra Studios, ki ga pri nas poznamo pod imenom Mali junaki. Rado je realist, ki v vlogi direktorja podjetja skrbi za nemoteno delovanje vseh procesov – od produkcije, tiska in podpore kupcem, do vodenja financ. Mic pa vizionar, ki kot direktor marketinga in kreative skrbi za trženje in imidž izdelkov ter razvoj novih.

Anne-Mette Noack, nemška Založniško-knjigotrška zbornica

Anne-Mette Noack

Anne-Mette Noack

Predstavitev v Nemčiji izvedene knjižne kampanje Jetzt ein Buch!

(predavanje bo v angleščini)

Kampanja, ki povezuje knjigotržce, založnike in avtorje, osrednje sporočilo pa je poleg veselja do branja izpostavljanje prednosti lokalnih knjigarn, v Nemčiji poteka že od leta 2013, od leta 2017 pod novim sloganom Jetzt ein Buch! (Knjiga zdaj!). Nemška Založniško-knjigotrška zbornica s to kampanjo, za katero stoji celotna knjižna veriga, sporoča: knjige niso katerokoli poljubno trgovsko blago, knjige so kulturna dobrina in predvsem stvar srca. Kampanjo so leta 2013 začeli pod sloganom Vorsicht Buch! (Pozor knjiga!), z različnimi participativnimi akcijami pa so k sodelovanju privabili tudi številne znane obraze s področja filma in glasbe ter druge vplivneže iz družabnega sveta. Kampanja se vseskozi razvija in prilagaja, v zadnjem letu je poudarek na prisotnosti v manjših krajih in občinah, z namenom poskušati oživiti lokalno knjigotrško sceno. Predavateljica bo povedala, kako so kampanjo načrtovali, kako jo izvajajo in sproti dopolnjujejo, kaj se je izkazalo za uspešno in kaj so izzivi takšne nacionalne kampanje.

Anne-Mette Noack je od leta 2009 zaposlena v nemški Založniško-knjigotrški zbornici, kjer vodi oddelek za kulturne projekte, marketing in komunikacijo. Med drugim je odgovorna za nagrado Deutschen Buchpreis in nacionalno kampanjo Jetzt ein Buch! (Knjiga zdaj!).

Andreja Kavčič z gosti Renato Zamida, Janezom Mišem, Natašo Detič, dr. Miho Kovačem in Bojanom Švigljem

Okrogla miza o nacionalni kampanji ozaveščanja javnosti o pomenu branja in nakupovanja knjig

Ko se v založniških krogih pogovarjamo o nujnosti takšne kampanje, je v širši okolici večkrat slišati, da se moramo pač prilagoditi spremembam, ki se dogajajo tudi z novimi tehnologijami in z njimi povezanimi spremembami. Branje, bralna kultura, bralna pismenost že dolgo niso več vrednota. Bi lahko z nacionalno kampanjo privzgojili navade nakupovanja in branja knjig? Kaj bi moral posamezni deležnik v knjižni verigi storiti?

Petra Potočnik, koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja

Predstavitev Nacionalnega meseca skupnega branja in možnosti za vključevanje založnikov in knjigotržcev

Od 8. septembra do 13. oktobra 2019 bo že drugič potekal Nacionalni mesec skupnega branja. Organizatorji želijo, da bi postal vsakoletna nacionalna akcija promocije branja. Pripravljajo promocijo dogodkov partnerskih ustanov, plakatiranje in druge oblike promocije, na Andragoškem centru Slovenije je že oživel dogodkovnik NMSB 2019 … Skupaj z založniki, knjigotržci in drugimi akterji v liniji nastanka, ponudbe in promocije dobrega branja in bralne kulture, želijo najti najboljše poti, kako okrepiti in dolgoročno razvijati branje in bralno kulturo na Slovenskem.

Petra Potočnik je diplomirana literarna komparativistka. Je strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja in nacionalna koordinatorka KUV za področje bralne kulture.


Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

16. kongres slovenskih založnikov

Skupaj jih ustvarjamo že 25 let

Uvodni nagovor

Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi,
lepo pozdravljeni na 16. kongresu Knjiga na Slovenskem

Letošnji kongres je naš praznik, saj obeležujemo 25-letnico delovanja Društva slovenskih založnikov.

Začetki Društva segajo v leto 1993, ko se je uradno imenovalo Naša knjiga. Društvu, ki je imelo svoj sedež v prostorih DZS-ja na Mestnem trgu v Ljubljani, je prvi predsedoval gospod Andrej Poglajen. Do danes je to častno poslanstvo opravljalo skupaj osem predsednikov. Število članov ostaja vsa leta približno enako, od 50 do 60. V veselje in ponos mi je, da sem med prvimi pristopnimi izjavami našla imena štirih članov, ki so nam zvesti že od prvega dne. To dolgoletno zaupanje bomo počastili s posebno zahvalo.

Jedro Društva pa seveda sestavljajo vsi člani. Rada bi poudarila, da se članstvo v Društvu razlikuje od večinskih oblik članstva, ki temeljijo na ugodnosti za člane. Biti član Društva slovenskih založnikov pomeni nekaj drugega. Pomeni tvorno združevanje posameznikov in organizacij, ki delujemo na področju knjige in si prizadevamo, da se založništvo strokovno razvija, raste in uspeva ter v družbi ohranja pomembnost knjige in branja. S svojim delovanjem v družbi smo vseskozi povezani z družbenim napredkom, z našo prisotnostjo, ki presega materialne okvirje, pa družbo tudi sooblikujemo.

Pogled v stare zapise delovanja Društva pove, da knjigi na Slovenskem mnogokrat ni bilo prizaneseno. Lažje je bilo v časih, ko so bralci in kupci knjig velikokrat s ponosom in veliko željo po lastništvu odličnih zbirk, monografij in enciklopedij zahajali v knjigarne. Leta 1997 je pod okriljem takratnega predsednika Društva gospoda Slavka Pregla potekala pobuda proti uvedbi davka na dodano vrednost na knjigo oz. prizadevanja za ničelno stopnjo. Akcija ni naletela na pozitiven odziv in v vseh nadaljnjih letih smo najrazličnejši založniki, knjigotržci ipd. poskušali narediti čim več za čim bolj vzdržno delovanje panoge. Nedavno se je UO Društva pridružil pobudam nevladnih organizacij Asociacija. Verjamemo, da bomo skupaj glasnejši in močnejši. Na položaj naše dejavnosti moramo gledati celostno, pri čemer je ključno, da smo sposobni sodelovanja in kritične presoje lastnega dela. Hkrati pa se ne smemo ustrašiti sprememb, temveč v njih videti začetek nove poti, potovanja.

Veliko pa lahko in moramo narediti založniki sami. V novi ekonomiji neizprosno tekmujemo z najrazličnejšimi konkurenti. Smo dovolj zanimivi? Kakšne možnosti nam ponujajo novi trženjski pristopi? Kakšna je danes pravzaprav naša vloga v družbi? Kaj ji lahko ponudimo?

To so tudi iztočnice za napoved letošnje vsebine kongresa. Sprehodili se bomo po poti, ki jo je založništvo prehodilo do danes in se ozrli v prihodnost, kam nas pot vodi, ali bolje rečeno, kje si jo bomo utrli. Kakšne so priložnosti, ki jih odpirata vsebinski in vplivnostni marketing in kaj se dogaja na širšem področju jezikoslovja in kulturne dediščine. Ozrli se bomo tudi čez meje Slovenskega in prisluhnili izkušnjam iz tujine.

Verjamem, da je kongres priložnost, da odpremo te teme, o njih razpravljamo in skupaj poiščemo najboljše rešitve.

Andreja Kavčič
Predsednica Društva slovenskih založnikov

 

Program

8.30-9.00
Sprejem udeležencev
9.00-9.10
Uvodni pozdrav in dobrodošlica

Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov

9.10-9.25
Založništvu na pot 

Slavko Pregl

Slavko Pregl

Slavko Pregl

9.25-10.25
Vsebinski marketing v založništvu. Tudi vaši mediji so lahko seksi.

mag. Nenad Senić, Agencija za vsebinski marketing PM

mag. Nenad Senić

mag. Nenad Senić

Kako dobro se znajdete v sodobnem svetu komuniciranja? Razumete, kako ljudje danes uživajo vsebino in kaj si pravzaprav želijo od vas? Znate pri tem izkoristiti vse komunikacije kanale, ki so vam na voljo? To je le nekaj vprašanj, na katera si moramo odgovoriti, da lahko sploh razmišljamo o učinkovitem komuniciranju, ki bo sledilo našim poslovnim ciljem. Nenad Senić bo na podlagi svojih izkušenj orisal današnje komunikacijsko okolje, pri čemer bo uporabil primere iz domačih logov in sveta, ki so vam lahko navdih in s katerimi si res lahko pomagate.

mag. Nenad Senić je urednik korporativnih medijev v agenciji za vsebinski marketing PM, poslovni mediji, partner globalne mreže C3. Po pridobivanju delovnih izkušenj v novinarstvu in akademskem svetu je v zadnjih letih ustvaril in urejal številne doma in po svetu nagrajene korporativne medije za naročnike, kot so Akrapovič, Zavarovalnica Triglav, Lidl Slovenija, Slovensko-nemška gospodarska zbornica, Morela okulisti, NLB, SPIRIT Slovenija, Radenska, GZS. O sodobni komunikaciji in vsebinskem marketingu je predaval v ZDA, Avstraliji, Srbiji, Turčiji, na Poljskem ter na številnih dogodkih v Sloveniji, tudi s področja kulture. Nenad Senić je član strokovnih žirij za oglaševalske in marketinške nagrade v Sloveniji, ZDA in Veliki Britaniji, v ZDA pa je nagrajeni predavatelj na univerzitetni ravni.

10.25-10.45
Bloger – pospeševalec prodaje

Nina Prešern, ustvarjalka spletne strani Gospodična knjiga

Nina Prešern

Nina Prešern

Ali imata založba in bloger lahko skupen cilj? Ali lahko vzpostavita zaupno sodelovanje? Katere oblike sodelovanja med blogerjem in založbo so mogoče? Kakšne realne prodajne učinke si lahko založba obeta od tega? Na katere pasti sodelovanja med založbo in blogerjem naj bomo pozorni? Odgovore na ta vprašanja bomo iskali s pomočjo praktičnih izkušenj ob ustvarjanju spletne strani Gospodična knjiga.

Nina Prešern je bralka, profesorica slovenščine in ustvarjalka spletne strani Gospodična knjiga, na kateri od leta 2011 niza živahne vtise o knjigah za otroke in odrasle. Zaveda se odgovornosti spletnega izpostavljanja kakovostne literature in si želi čim več verodostojnih predstavitev na spletu ter družabnih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram.

10.45-11.05
Zaščita in varovanje pisne kulturne dediščine v NUK-u

Jasna Malešič, NUK

Jasna Malešič

dr. Jasna Malešič

Celotna slovenska založniška produkcija se v skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij že več kot 200 let zbira in hrani v NUK-u kot slovenska pisna kulturna dediščina. Glede na krhkost papirja moramo z različnimi postopki in zaščito gradiva zagotoviti trajno ohranjanje publikacij. Predstavljeno bo masovno razkislinjenje arhivskih izvodov, projekt, ki poteka že peto leto. Vsako leto se pošlje približno 5000 arhivskih izvodov na Nizozemsko, saj teh postopkov v Sloveniji ne izvaja nihče. Sodelovanje z založniki, ki pošiljajo obvezne izvode, je
pomembno, saj je trajno hranjenje odvisno tudi od tega, na kakšen papir se tiskajo knjige, kakšne so vezave ipd. Vsi, tako knjižnica kot založniki, smo odgovorni za slovensko pisno kulturno dediščino.

Dr. Jasna Malešič deluje na področju varovanja knjižničnega gradiva in konserviranja oz. restavriranja papirja, znanstveno pa raziskuje stabilizacijo in razgradnjo celuloze. Je avtorica številnih strokovnih in znanstvenih prispevkov. Vrsto let sodeluje pri izobraževanju slovenskih bibliotekarjev. S svojim strokovnim, znanstvenim in pedagoškim delom, nasveti in publikacijami prispeva k ohranjanju slovenske kot tudi svetovne pisne kulturne dediščine.

11.05-11.30
Odmor
11.30-12.10
Promocija knjig v post-besedilni dobi

Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

dr. Miha Kovač

dr. Miha Kovač

Ali ima branje knjig v digitalni dobi, preplavljeni z zvočnimi, fotografskimi in video vsebinami sploh še smisel? Bodo Twitter, YouTube, Facebook in informativni portali s svojimi kratkimi vsebinami požrli čas, ki ga namenjamo knjigam? Ima branje knjig v tiskani obliki sploh še smisel? In zakaj bi se mučili z listanjem po knjigah, če lahko do vsega, kar nas zanima, pridemo le z enim klikom? Ta vprašanja niso zgolj akademska, saj bo od odgovorov odvisen način, na katerega bomo učili in vzgajali otroke, posledično pa tudi usoda knjižnega založništva. Miha Kovač bo v predavanju pokazal, kje in zakaj bo branje knjižnih vsebin preživelo v digitalni dobi in kakšne posledice bo to imelo za založniške poslovne modele, na koncu pa bo opozoril še, kako se v digitalnem okolju klasičnim založnikom tudi na vsebinski ravni odpirajo povsem nova obzorja.

Dr. Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji uredniško-založniški karieri je bil odgovorni urednik Mladine, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic, urednik in vodja splošnega založništva DZS ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga. Je avtor več doma in v tujini objavljenih člankov in knjig o založništvu.

12.10-12.50
Slovenščina, razpeta med tretjo in četrto industrijsko revolucijo

Simon Krek, Inštitut Jožef Stefan in Center za jezikovne vire in tehnologije na Univerzi v Ljubljani

dr. Simon Krek

dr. Simon Krek

Stanje, v katerem se je slovenski jezik znašel na začetku 21. stoletja, izhaja iz spleta pestrih zgodovinskih okoliščin v zadnjih petsto letih. Razumevanje duha časa je v marsičem šlo z roko v roki z razumevanjem in upoštevanjem tehnološkega razvoja, od izuma tiska pred prvo industrijsko revolucijo do digitalizacije v tretji industrijski revoluciji. Trenutno nas čaka prehod v četrto, z izpostavljenimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca, internet stvari, kvantno računalništvo, robotika itd. V tej dobi bo postalo zelo pomembno računalniško obvladovanje naravnih (človeških) jezikov, od govora do pisnega jezika, in predvidevamo lahko, da bodo srečno preživeli predvsem ali zgolj tisti, pri katerih bo jezikovna skupnost pravočasno dojela, kaj ji govori duh časa. V predavanju bodo predstavljene tehnologije, ki so v raziskovalni skupnosti že na vidiku, vendar še niso vidne splošni javnosti, postavljene predvsem v kontekst založniške dejavnosti.

Dr. Simon Krek je jezikoslovec in raziskovalec v Laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan ter vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije na Univerzi v Ljubljani. Med letoma 1994–2004 je bil zaposlen kot urednik slovarjev na založbi DZS. Raziskovalno se ukvarja s področji leksikografije in leksikogramatike, korpusnega jezikoslovja, računalniške obdelave naravnih jezikov in računalniško podprtega učenja in poučevanja jezikov. Trenutno vodi raziskovalni projekt Nova slovnica sodobne standardne slovenščine ter evropski projekt Evropska leksikografska infrastruktura.

12.50-13.05
Društvo slovenskih založnikov se predstavi, podelitev zahval najzaslužnejšim članom

Andreja Kavčič, predsednica DSZ in Helena Kraljič, članica upravnega odbora DSZ

13.05-13.20
Osebna izkaznica panoge

Zdravko Kafol , ZKZK

13.20-13.35
Aktualna dejavnost SAZOR

Luka Novak (SAZOR)

13.35-13.50
Odmor

13.50-14.35
Knjigarna, ki je spremenila sosesko: primer dobre prakse iz Barcelone

Xavier Vidal, katalonski knjigotržec in lastnik knjigarne

Xavier Vidal

Xavier Vidal

Katalonski knjigotržec in lastnik knjigarne Xavier Vidal je pred šestimi leti odprl knjigarno z imenom No Llegiu (v prevodu Ne berite). Knjigarna je v barcelonski soseski Poblenou, kjer pred odprtjem ni bilo praktično nobenih kulturnih dogodkov ali dogodkom namenjenih prostorov, s svojim pristopom pa je sosesko »obrnil na glavo«, kot sam pravi. Poleg klasičnih dogodkov, vezanih na knjigarno, je zasnoval in izvaja kreativno šolo branja, tečaj pa je od zasnove naprej popolnoma razprodan. Z udeleženci kongresa bo delil svojo izkušnjo z odpiranjem knjigarne, poslovnim modelom, profilom ponudbe, svoje strategije privabljanja obiskovalcev in kupcev ...

14.35-15.35
Založniška razprava o projektu Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Kako se želimo predstaviti mednarodni kulturni javnosti?

Renata Zamida, direktorica JAK-a z gosti: Andrej Blatnik (pisatelj, predavatelj, urednik pri Cankarjevi založbi), Mitja Ličen (direktor založbe Goga), Anže Miš (založba Miš), Luka Novak (založba Totaliteta), Zala Stanonik (založba Pivec)

Renata Zamida

Renata Zamida

Frankfurtski knjižni sejem, največji knjižni sejem na svetu, je za častno gostjo sejma leta 2022 izbral Slovenijo. Podpis pogodbe, sad dolgoletnih skupnih prizadevanj, je izjemen uspeh, saj bo Slovenija ena izmed najmlajših, pa tudi najmanjših častnih gostij, ki so se kadarkoli predstavile na tem globalnem odru. Cilj javnih posvetov, ki jih je to pomlad organizirala Javna agencija za knjigo RS in ki so gostili deležnike s številnih področij, je bil prisluhniti različnim mnenjem in idejam o tem, kako naj se Slovenija celostno predstavi. Na petem in obenem zadnjem posvetu v okviru kongresa slovenskih založnikov se želimo posvetiti potencialom in promocijskim priložnostim za založniško panogo.

15.35-15.55
Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik in glasbena točka

(Matej Krajnc)

15.55
Zaključek kongresa in kosilo

Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Program 16. kongresa (pdf)

15. kongres slovenskih založnikov

Založništvo v digitalni dobi

Program

8.30–9.00
Sprejem udeležencev
9.00–9.10
Uvodni pozdrav in dobrodošlica

Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov

9.10–9.20
Otvoritveni nagovor

predstavnik Ministrstva za kulturo

9.20–9.40
Mednarodni trg avtorskih pravic: Ustvarjanje priložnosti za slovenske knjižne ustvarjalce in založnike

Renata Zamida, JAK

Renata ZamidaRenata Zamida

Renata Zamida

Kako predstavitve na mednarodnih knjižnih sejmih in pri drugih založniško-knjigotrških platformah ter programih spodbujajo svetovno prepoznavnost slovenske knjižne produkcije? Kaj si lahko obetamo od Slovenije, častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu? Kaj lahko skupaj načrtujemo pred, ob in po gostovanju na največjem knjižnem sejmu na svetu? Kakšna je pri tem vloga JAK-a in založnikov?

Renata Zamida je v založništvu aktivna že več kot 10 let, zlasti na področju mednarodne promocije in prodaje pravic ter na področju e-knjige in kulturnega menedžmenta. Od lani je zaposlena na JAK-u, kjer skrbi za področje mednarodnega povezovanja in vodi projekt Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu.

9.40–10.40
Prodaja, nakup in varovanje avtorskih pravic

Petra Hardt, Suhrkamp

Petra Hardt

Petra Hardt

Kakšen potencial je za založbo nabor avtorskih pravic, ki ga hrani? Je breme ali privilegij? Kako učinkovito in konstruktivno pristopiti k prodaji pravic na tuje trge, da hkrati zadovoljimo apetite avtorjev in nas, založnikov? Di­rektorica oddelka za pravice na založbi Suhrkamp dr. Petra Hardt bo podala nekaj aktualnih smernic za prodajo pravic in oblikovanje avtorskih in licenčnih pogodb. Več izkušenj bo s poslušalci delila na praktični dvourni delavnici, ki bo potekala v petek, 9. 6. 2017, v Ljubljani.

Dr. Petra Hardt že skoraj 20 let skrbi za področje (mednarodnih) avtorskih pravic Suhrkampovih avtorjev, ki obsega okroglih 50.000 avtorskih pogodb. Je tudi avtorica enega najboljših priročnikov s tega področja: Rights: Buying, Protecting, Selling (Seagull Books, 2011).

10.40–11.45
Okrogla miza: Založništvo danes in jutri

Zdravko Kafol z gosti: Bronislava Aubelj (Modrijan založba), Mitja Čander (Beletrina), Andreja Kavčič (predsednica Društva slovenskih založnikov), Aleš Novak (JAK), Bojan Švigelj (MKZ), Orlando Uršič (Založba Litera)

Odmor
12.20–13.20
Projektni menedžment v založništvu

Aljaž Stare, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Aljaž Stare

Aljaž Stare

Priprava in izdaja knjige je tipičen primer projekta: skupina ljudi različnih poklicev mora v omejenem času s čim manj stroški pretvoriti idejo v kakovostno knjigo in jo pripeljati do čim več bralcev. Da bi ostali konkurenčni, je treba skrbeti tudi za druge projekte v založništvu: za razvoj s tehnološkega, organizacijskega in metodološkega vidika. Predstavljeni bodo pristopi in tehnike, s katerimi boste pri snovanju projekta postavili prave temelje za uspešen projekt, si pripravili kakovosten plan izvedbe ter uspešno vodili sodelavce.

Dr. Aljaž Stare je predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nosilec mednarodnega certifikata Certified Senior Project Manager in dolgoletni član Slovenskega združenja za projektni menedžment. Je tudi avtor knjige Projektni management: teorija in praksa (2011) in bloga www.projektni-management.si.

13.20–14.00
Priprava uspešnega knjižnega programa

Tine Logar, Cankarjeva založba in Jelka Ciglenečki, Založba Goga

Tine Logar

Tine Logar

Jelka Ciglenečki (Foto Jože Suhadolnik)

Jelka Ciglenečki (Foto Jože Suhadolnik)

Kako naj urednik sodeluje z drugimi uredniki ter s kolegi v oddelkih za trženje, prodajo in stike z javnostmi, da bo na koncu program založbe v celoti vsebinsko harmoničen in prodajno uspešen? Kako priti do kar najbolj vznemirljivega, vrhunskega programa, ki bo založbi dolgoročno zagotavljal zvest krog bralcev in kupcev? Kako najti, negovati in obdržati vrhunske avtorje? Z drugimi besedami: s kakšnimi izzivi se sooča urednik v času hitrih sprememb založniške krajine?

Tine Logar je kot avtor, urednik, vodja, konzulent, recenzent in lektor sodeloval s številnimi založbami in knjigarnarji. Bil je vodja založbe na Zavodu RS za šolstvo, glavni urednik na DZS-ju in glavni urednik Cankarjeve založbe. Na DZS-ju je ustanovil Šolski epicenter na Mladinski knjigi pa vodil uredništvo Enciklopedije Slovenije.

Jelka Ciglenečki je urednica, prevajalka iz ruščine in literarna kritičarka. Na založbi Beletrina je bila izvršna urednica zbirke Beletrina, od leta 2013 je programski vodja založbe Goga. Leta 2008 je prejela Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega kritika. Njen prevajalski opus obsega sodobno rusko poezijo in prozo.

14.00–14.35
Knjigarna in založba – sodelujemo ali tekmujemo?

Ingrid Celestina, direktorica knjigarne Libris in predsednica Društva knjigotržcev Slovenije

Ingrid Celestina (Foto Andraž Gombač)

Ingrid Celestina (Foto Andraž Gombač)

Bitka za kupca knjig je vse hujša. Ali je to, da so knjigarne v lastniški povezavi z založbami, prednost ali slabost? Kaj bi morale založbe vedeti o sodelovanju s knjigarnami? Kje se založba in knjigarna lahko povežeta in spodbudita večjo prodajo knjig? Ingrid Celestina bo na osnovi 25-letnih izkušenj uperila pogled v prihodnost in spregovorila o možnostih sodelovanja med knjigarno in založbo. Predstavljeno bo tudi delovanje Društva slovenskih knjigotržcev.

Ingrid Celestina je lastnica in direktorica knjigarne, založbe in antikvariata Libris v Kopru. V knjigotrštvu je aktivna že več kot 25 let in je tudi predsednica Društva slovenskih knjigotržcev. Sodelovala je v projektu Ljubljana, svetovna prestolnica knjige in številnih bralnospodbujevalnih akcijah ter uredila več knjižnih naslovov.

Odmor
14.50–15.20
Dobrodošli v knjižnici

Sabina Fras Popović, Mariborska knjižnica

Sabina Fras Popović

Sabina Fras Popović

Pomemben delež obiskovalcev splošnih knjižnic je tudi obiskovalcev prireditev. Med knjižničnimi dogodki je dobrih 70 % prireditev, vezanih na predstavitev knjig. Udeleženci se pod vtisom osebnega srečanja z avtorjem in zanimivo zastavljene predstavitve knjige prej oziroma lažje odločijo za nakup knjige. Knjižnica, ki predstavlja knjižno novost, tako postane učinkovito prodajno mesto. V predavanju bo govora tudi o razlogih za obisk knjižnice, dometu vpliva knjižnic in učinkovitem sodelovanju pisatelja, založnika, knjigotržca in knjižničarja.

Dr. Sabina Fras Popović je avtorica knjige Vodenje s poslanstvom, predsednica ZBDS – Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, članica upravnega odbora Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana in vodja oddelka za knjižnično mrežo v Mariborski knjižnici.

15.20–15.40
Osebna izkaznica panoge

Zdravko Kafol, ZKZK

15.40–15.50
Predstavitev dela Društva slovenskih založnikov

Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov in Helena Kraljič, Morfem

15.50–16.00
Sporazum SAZOR

Rudi Zaman, SAZOR

16.00–16.10
Predstavitev Zveze bibliotekarskih društev Slovenije

Sabina Fras Popović, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije

16.10–16.25
Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik
16.25
Zaključek kongresa in kosilo

Program 15. kongresa (pdf)

14. kongres slovenskih založnikov

Izzivi sodobnega založništva

9. junij 2016, GH Toplice Bled

Letošnji kongres smo poimenovali Izzivi sodobnega založništva. Kongres je nedvomno pomemben dogodek za vse nas, ki delujemo v tej panogi in tudi širše. Vsaj enkrat letno imamo tako skupaj priložnost spregovoriti o gospodarskih razmerah, težavah, izzivih in priložnostih, s katerimi se srečujemo. Naš skupen cilj mora biti, da izgubljenega kupca, bralca »pripeljemo nazaj«. Pa tudi, da v svet branja privabimo nove. Zavedati se moramo, da smo za usodo in prihodnost slovenske knjige odgovorni vsi. Knjiga ima namreč še drugo, pomembno dimenzijo. Je tudi ali predvsem nosilec kulture in jezika, z vsem njegovim dejanskim in simbolnim pomenom. Ker smo tako majhni in je ekonomija obsega velik izziv, je še toliko pomembneje, da se ključni akterji povežemo in sodelujemo. To je temeljna zaveza Društva. Pri zasnovi programa kongresa nas je vodila želja, da smo aktualni ter da je vsebina dovolj raznolika, predvsem pa da pridobimo čim več koristnih in uporabnih informacij. Kongres smo ob podpori Javne agencije za knjigo tudi mednarodno obogatili, med 9. In 11. junijem namreč poteka študijsko potovanje za nemške založnike in novinarje, ki se začenja prav z današnjim kongresom. To bo tudi priložnost za ustvarjanje novih poslovnih poznanstev in pot k postopnemu povečanju števila slovenskih prevodov na nemškem govornem področju.

Andreja Kavčič
Predsednica Društva slovenskih založnikov

 

Program

8.30–9.00 Sprejem udeležencev
9.00–9.10 Uvodni pozdrav in dobrodošlica

Andreja Kavčič, predsednica Društva slovenskih založnikov

9.10–9.20 Otvoritveni nagovor

predstavnik Ministrstva za kulturo

9.20–10.00 Ali je slovenska literatura lahko blagovna znamka?*

Aljoša Bagola, Pristop

10.00–10.45 Vloga in izzivi avtorja v sodobnem založništvu

Žiga Gombač, mladinski pisatelj & medijski multipraktik

10.45–11.30 Vloga in izzivi sodobnega urednika/založnika

Tatjana Cestnik, MKZ

Odmor
12.00–12.30 Knjižnice se spreminjajo, ste se jim pripravljeni pridružiti?

Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic

12.30–12.50 Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu

Renata Zamida, JAK

12.50–13.20 Avtorske in prevodne pravice – dragocenost, ki jo vse preveč založb zanemarja

dr. Petra Hardt, Suhrkamp

13.20–14.10 Pogovor: S kakšnimi izzivi se v zadnjih letih srečujejo nemški založniki?

Renata Zamida z gosti: Thorsten Ahrend (Wallstein), Alexander Roesler (S. Fischer), Kristine Kress (Ullstein), Maike Nedo (Berlin Verlag)

Odmor
14.30–14.40 Osebna izkaznica panoge

Zdravko Kafol, ZKZK

14.40–14.50 Sporazum SAZOR

Rudi Zaman, SAZOR

15.10–16.00 Okrogla miza: Minimalni založniški standardi

dr. Samo Rugelj z gosti: Slavko Pregl, Tine Logar (CZ), dr. Marko Stabej (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Matej Nemec (MKZ), Nataša Detič (Ocean)

16.00–16.15 Podelitev nagrad najknjigotržec in najzaložnik
16.15 Zaključek kongresa in kosilo
* nadomestno predavanje, ki je bilo predvideno v času SKS 2015 v sklopu programa Literatura kot blagovna znamk

Program 14. kongresa (pdf)


Dogodek je del projekta poklicnega usposabljanja na področju knjige, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

13. kongres slovenskih založnikov

4. junij 2015, Hotel Astoria, Bled

Vsebina 2015

Družbeni mediji in knjiga danes in jutri

Ali se zavedamo, kako so nam družbeni mediji spremenili vsakdanjik? Večino svojega časa preživimo v virtualnem svetu. Ves čas nas spremlja vsaj ena od prenosnih elektronskih naprav, prek katerih komuniciramo tako poslovno kot zasebno. Spremljamo dnevne politične in kulturne dogodke, če želimo, lahko svoja razmišljanja in svoje gibanje delimo s širšo množico ljudi, ki jim dovolimo, da nas spremljajo. Družbeni mediji so prisotni na vsakem koraku našega zasebnega in poslovnega sveta. Postali so orodje, s katerim lahko nadzorujemo svet okrog sebe. Vsekakor jih v našem poslovnem življenju premalo izkoriščamo, saj lahko prek njih veliko lažje analiziramo in spremljamo svoje kupce in njihove navade. Na letošnjem kongresu bomo govorili o tem, kako lahko nova orodja izkoristimo za večjo promocijo knjige. Kako lahko brez velikih finančnih vložkov na izviren način ponudimo bralcem nekaj več. Zgodbo v zgodbi. Nova doba nas je prisilila v to, da povezujemo med sabo oddelke v naših založbah, saj so uredniki postali del marketinga in prodajniki del snovanja novih izdaj. Izkoristimo druženje 4. junija na Bledu za izmenjavo izkušenj in mnenj, znanje številnih strokovnjakov, ki nam bodo predstavili svoja razmišljanja, pa za postavljanje novih strategij.

Maruša Kmet,
v imenu Odbora
Društva slovenskih založnikov

Vsebine s kongresov prejšnjih let

Za ogled (nekaterih) naslednjih .pdf datotek potrebujete Adobe Acrobat Reader.

2014

2013

2012

2011

2009

2008

2007

2006

Ta stran uporablja piškotke in brez njih ne deluje. Tu izveste več o piškotkih.