Podelitev nagrade NAJ KNJIGOTRŽEC in NAJ ZALOŽNIK leta 2020 je prestavljena za nedoločen čas.
Že trinajsto leto zapored bomo na Kongresu založnikov, ki je zaradi trenutnih razmer prestavljen za nedoločen čas, najbolj zaslužnim iz naše panoge podelili nagrado NAJknjigotržec in NAJzaložnik.
Komisija v sestavi: Helena Kraljič (Morfem) – predsednica, Tatjana Cestnik (MKZ), Katarina Modic (MKT), Simon Ozvatič (Celjska Mohorjeva), Renate Rugelj (UMco) in Aleš Vesel (Beletrina) bo izbirala med vašimi predlogi.
Vljudno vabljeni, da do petka, 17. 7. 2020, na e-naslov helena@morfem.si pošljete svoje predloge za NAJknjigotržca in NAJzaložnika za leto 2020, ki morajo vsebovati:
- ime in priimek predlagane osebe,
- podjetje, v katerem je predlagana oseba zaposlena,
- obrazložitev predloga z utemeljitvijo (vsaj pet stavkov!),
- kontaktne podatke predlagatelja in datum prijave.
Pravila:
1. KDO PODELJUJE
Nagradi NAJknjigotržec in NAJzaložnik podeljuje Društvo slovenskih založnikov.
Nagrada nosi letnico tekočega leta.
2. NAMEN NAGRADE
Nagrada NAJknjigotržec se podeljuje letno, njen namen pa je predstaviti in izpostaviti (p)osebne oziroma izjemne dosežke na področju trženja knjig. Cilj tega priznanja je opozoriti na tiste posameznike, ki so s svojim pristopom in delom opazno zaznamovali trženje/prodajo knjig v preteklosti oz. so vzpostavili pomembno povezovalno vlogo med knjigo in kupcem/bralcem knjige. Nagrada NAJzaložnik se podeljuje letno in je namenjena predstavitvi in izpostavitvi posebnih dosežkov na področju založništva. Cilj te nagrade je izpostaviti posameznike, ki so s svojim pristopom in delom vidnejše zaznamovali izdajanje knjig v preteklem letu oz. gradili pomembno povezovalno vlogo med založbo in knjigotržci.
3. KDO JE LAHKO PREDLAGATELJ
Enega posameznika za NAJknjigotržca in enega za NAJzaložnika bo predlagal Upravni odbor Društva slovenskih založnikov.
Dodatne predloge lahko predložijo vsi predstavniki zainteresirane javnosti (člani komisije ne smejo podati predlogov).
4. KAJ MORA PRIJAVA VSEBOVATI
Prijava mora vsebovati:
- kontaktne podatke predlagatelja,
- ime in priimek predlagane osebe,
- podjetje, v katerem je predlagana oseba zaposlena,
- datum prijave,
- obrazložitev predloga z utemeljitvijo (vsaj pet stavkov).
Za NAJzaložnika:
- izdajanje novih vsebin, ki prinašajo svežino v slovenski knjižni prostor;
- izdajanje izvirnih slovenskih knjig, ki po vsebini in/ali obliki presegajo povprečno knjižno produkcijo;
- negovanje tradicije dela s hišnimi avtorji ter skrb za njihovo promocijo doma in v tujini;
- ažurnost pri oskrbi slovenskega knjižnega trga s prevodnimi knjižnimi izdajami, ki izstopajo po umetniški, znanstveni ali kulturni vrednosti;
- upoštevanje založniških standardov (prevodi, lektoriranje, kakovost tiska …) ter brezkompromisna skrb za izdajanje knjig, ki so vrhunski izdelki tudi v obrtniškem pogledu;
- inovativnost pri promociji knjig ter pri projektih, usmerjenih v promocijo avtorjev, branja in kupovanja knjig;
- poudarek na sodelovanju s knjigarnami, ki predstavljajo glavno prodajno pot za knjige;
- celostna oskrba knjižnega trga z informacijami, ki se navezujejo na vsebino, avtorja, medijsko prisotnost, dostopnost in distribucijo posameznih knjižnih naslovov;
- izrazita osebna zavzetost pri delu s knjigami.
Za NAJknjigotržca:
- nadpovprečna uspešnost pri prodaji knjig;
- odlično delo s kupci (objektivno svetovanje stranki pri nakupu);
- izvrstno poznavanje knjižnih izdaj;
- premišljena vsebinska izpostavitev ter umestitev knjig v knjigarni, klubskih katalogih, na internetnih straneh in drugje;
- posebna skrb za posamezne profile založb in njihovih knjižnih programov;
- vpeljava trendov in sodobnih komunikacijskih orodij pri trženju knjig;
- skrb za širjenje bralne kulture;
- sodelovanje pri organizaciji dogodkov, namenjenih promociji knjig in avtorjev;
- velika odmevnost dogodkov, ki jih organizira;
- izrazita osebna zavzetost pri delu s knjigami.
5. NAČIN IN ROK PRIJAVE
Prijavo lahko podate v elektronski obliki na naslov helena@morfem.si.
6. PRIZNANJE
Nagrado bomo slavnostno podelili na letnem založniškem kongresu.
Društvo slovenskih založnikov in Društvo slovenskih knjigotržcev sta 7. junija 2018 na 16. kongresu založnikov že enajsto leto zapored nagradili najbolj prizadevne posameznike iz panoge in podelili priznanji NAJ KNJIGOTRŽEC in NAJ ZALOŽNIK.
Komisija v sestavi Helena Kraljič (Morfem) – predsednica, Tatjana Cestnik (Mladinska knjiga Založba), Katarina Modic (Mladinska knjiga Trgovina), Simon Ozvatič (Celjska Mohorjeva) in Renate Rugelj (UMco) je prejela 9 nominacij za NAJ založnika in 7 nominacij za NAJ knjigotržca. Vse je temeljito in odgovorno pregledala, izbrala po tri finaliste v vsaki kategoriji in potem s točkovanjem med njimi odločila zmagovalca. Obe končni odločitvi sta bili soglasno sprejeti in potrjeni.
Nagrado za
NAJ KNJIGOTRŽCA leta 2018
prejme Samo Vadnov iz podjetja Buča, knjigotrštvo, d.o.o.
OBRAZLOŽITEV:
Samo Vadnov zastopa večinoma družboslovne in humanistične založbe, pa tudi nekaj galerij, muzejev, visokošolskih in raziskovalnih ustanov ter kakovostne male založbe in samozaložnike.
Opraviti ima s ciljnim bralstvom, poučenim bralstvom, intelektualci, s temi pa, kot se ve, ni lahko. Prav tako je znano, da področje družboslovnih in humanističnih knjig ne pozna nekih silnih vzponov v povpraševanju in prodaji. Zato je zelo pomembno, da opozorimo na take vrste knjigotržca, ki je knjigi predan, se zavzema za njeno pot do kupca in vztraja pri vneti promociji knjig.
Knjigarji in knjižničarji ga cenijo zaradi zglednega poslovanja in ažurne ter zanesljive dobave knjig, založniki pa zaradi prepoznavanja kvalitetne in za trg nepogrešljive literature.
Nagrado za
NAJ ZALOŽNIKA leta 2018
prejme Nela Malečkar iz podjetja Mladinska knjiga Založba, d.o.o.
OBRAZLOŽITEV:
Pisanje je samotno opravilo. A celo najboljši pisatelji rabijo prijatelje. Pravijo, da je pisateljev najboljši prijatelj koš. Drugi najboljši prijatelj pa je urednik. Ali urednica. In če ima pisatelj zares srečo, je urednici ime Nela Malečkar.
Ni veliko urednikov, ki bi poleg samoumevne načitanosti, širine in razgledanosti premogli tudi Nelini kondicijo in disciplino.
Nela urednikuje že dolgo. Do leta 2005 pretežno v tiskanih medijih, potem pa se je pomaknila iz Delove »Črne vdove« na Dunajski kakšen kilometer dalje po isti cesti, ki pa se ji tam pravi Slovenska, v četrto nadstropje Konzorcija, in postala prva urednica izvirnega leposlovja za odrasle v zgodovini Mladinske knjige. Dotlej so to mesto, eno ključnih, a tudi najzahtevnejših uredniških pozicij, zasedali izključno moški. Na začetku ji sploh ni bilo lahko, a se na srečo ni dala.
In Nela je postala odlična urednica, ki ima kaj pokazati. Njena tako imenovana »sprotna« produkcija, ki je s svojimi psihosocialnimi razsežnostmi in s pahljačo karakternih posebnosti v resnici vse prej kot sprotno opravilo, izhaja v zbirkah Prvenci (zdi se, da ima prav s to še posebno veselje) in legendarni Novi slovenski knjigi, ki jo poleg skoraj samoumevne vsebinske vrhunskosti odlikuje in zaokrožuje tudi oblikovna prefinjenost, za katero si Nela prav posebej prizadeva in pri tem kajpak poskrbi, da motive za naslovnice prispevajo izbrani domači ustvarjalci.
Poleg tega si je zamislila in dosledno izpeljala celo vrsto enkratnih, izjemno kompleksnih knjižnih projektov, ki so za vedno obogatili slovensko knjižno pokrajino. Tu je na prvem mestu serija albumov, ki jo je s trojico Kosovel, Gregorčič, Trubar vzpostavil Aleš Berger, Nela pa jo je ne le prevzela, ampak, če ob tem upoštevamo še zbirko Spomini in izpovedi, razvila in zaokrožila v impozantno knjižnico velikanov slovenstva; za letos ima (naj prišepnemo) z ekipo sodelavcev trenutno v delu album Rudolfa Maistra. Skoraj vsako leto nas razveseli s kako že skoraj pozabljeno »izkopanino« in letos je tovrstna poslastica Šopek Cankarjevih pisem, ki so znova natisnjena prvič po prvi objavi leta 1943 – kajpak v prelepo (pre)oblikovani izdaji. In še ena taka unikatna »delikatesa« je pravkar izšla: Saj grem samo mimo, album razglednic Aleša Debeljaka, za katerega že zdaj lahko rečemo, da bo eden od kandidatov za »knjigo leta«. Enak naziv bi se najverjetneje podal tudi kriminalki Pogodba, dobitnici nagrade modra ptica in eni najbolj prodajanih in branih knjig tega leta. A o tem, ko bo čas za to.
Društvo slovenskih založnikov in Društvo slovenskih knjigotržcev je na jubilejnem 15. kongresu že deseto leto zapored nagradilo svoje najbolj prizadevne posameznike iz panoge in podelilo priznanji za NAJ KNJIGOTRŽCA in NAJ ZALOŽNIKA.
Ker je Slovenija svojevrstno in specifično knjižno polje, sta bili nagradi pred desetletjem zastavljeni kot spodbuda za vzajemno in plodno sodelovanje med knjigotržci na eni strani in založniki na drugi strani. Zato se tudi podeljujeta navzkrižno, založniki jo podeljujejo knjigotržcem, knjigotržci pa založnikom. Nagrade so v minulih letih tako prejeli zelo raznoliki posamezniki iz panoge, vsi pa so izkazovali (in mnogi to počnejo še sedaj) izjemne dosežke na svojem področju, najsi so delovali kot uredniki, prodajniki ali vodje v manjših ali večjih založbah, kot knjigarji v samostojni knjigarni, v velikem knjigarniškem sistemu ali pa nekje vmes. Nagrade so bile vsem podeljene kot spodbuda za nadaljnje delo in zgled dobre prakse. Enako velja tudi za letos.
Komisija v sestavi: ga. Tatjana Cestnik, ga. Helena Kraljič, ga. Katarina Modic, g. Simon Ozvatič in Renate Rugelj, kot predsednica komisije, je prejela 20 nominacij in jih temeljito in odgovorno pregledala, izbrala po tri finaliste v vsaki kategoriji in potem s točkovanjem med njimi odločila zmagovalca. Obe končni odločitvi sta bili soglasno sprejeti in potrjeni.
Nagrado za
NAJ KNJIGOTRŽCA leta 2017
prejme ga. Stanka Kašper iz knjigarne Mladinske knjige Europak v Mariboru.
ga. Stanka Kašper
OBRAZLOŽITEV:
Ga. Stanka Kašper je svoje življenje posvetila knjigi in delu v knjigarni. S strankami in sodelavci že desetletja gradi dobre odnose. Z velikim veseljem in vztrajnostjo prenaša svoje znanje na mlajše kolege in jih vsak dan navdušuje s knjigami, ki jih prebira. Svojo veliko ljubezen do knjig širi tudi med stranke, ki jih osvaja z odličnim poznavanjem knjižne produkcije in vedno nasmejanim obrazom. V Mariboru je mnoga leta vodila knjigarno na Jurčičevi, zdaj pa je že vrsto let poslovodja knjigarne MKT v mariborskem Europarku. V trgovskem centru, ki je pregovorno komercialno naravnan, ji je uspelo ohraniti knjigarno kot prostor kulture, ki ga oplaja s številnimi predstavitvami knjig, druženjem s strankami in s predstavitvami za otroke, zato nikogar ne preseneča mnenje, da je prav ta knjigarna oaza miru in prijetnega vzdušja.
Nagrado za
NAJ ZALOŽNIKA leta 2017
prejme g. Pavle Učakar iz Založbe Mladinska knjiga.
g. Pavle Učakar
OBRAZLOŽITEV:
Pavle Učakar ima za seboj skoraj štiridesetletne izkušnje v založništvu. Najprej je bil na Partizanski založbi, od leta 1983 pa dela na založbi MK kot (žal) edini (knjižni) likovni urednik v Sloveniji. Kaj dela likovni urednik? S svojo ekspertizo (Pavle je po izobrazbi akademski slikar) aktivno sodeluje pri zasnovi in nastanku ilustriranih knjig, še posebej slikanic, ki so, kot vemo, eden najbolj fascinantnih, s stališča slovenskega založništva pa tudi eden ključnih žanrov, saj dobre slikanice vzgajajo kasnejše (dobre) bralce. Pavle Učakar je v teh desetletjih likovno uredil nekaj tisoč slikanic in drugih ilustriranih knjig, še bolj od tega pa je za razvoj slovenske slikanice in založništva nasploh pomembno to, da je prepoznal in donegoval na desetine oz. stotine ilustratorjev ter jim pomagal, da je njihov začetni talent prerasel v poznejše mojstrstvo. »Njegove« knjige in »njegovi« avtorji so prejeli na stotine domačih in mednarodnih nagrad, poleg tega pa se pri njem praksa ves čas povezuje z refleksijo, saj zna o vsaki knjigi in avtorju izluščiti in povedati bistveno. Pavle Učakar je, skratka, renesančni človek in pravi »znalec«, ki bi si tole priznanje gotovo zaslužil že prej, res pa je tudi, da v letu, ko praznujemo stoletnico izida prve slovenske slikanice, preprosto ne bi mogli izbrati primernejšega nagrajenca.
Nagradi sta podelili predsednici obeh društev, ga. Andreja Kavčič (predsednica DSZ) in ga. Ingrid Celestina (predsednica DSK).
Društvo slovenskih založnikov in Društvo slovenskih knjigotržcev že deveto leto zapored (od leta 2008) podeljuje priznanji NAJ KNJIGOTRŽEC in NAJ ZALOŽNIK.
Z nagrado želita obe stanovski društvi predstaviti in izpostaviti (p)osebne, oziroma izjemne dosežke na področju trženja in prodaje knjig oz. na področju založništva in izdajanja knjig. Namenjena je kot spodbuda in zgled dobre prakse, prejmejo pa jo tisti posamezniki, ki so s svojim pristopom in kvalitetnim delom v minulem letu opazno zaznamovali slovensko knjižno pokrajino.
Nagrajence je v imenu obeh društev letos izbirala komisija v sestavi: g. Bojan Švigelj, ga. Ingrid Celestina, g. Simon Ozvatič, ga. Katarina Modic in Renate Rugelj, kot predsednica komisije. Komisija je temeljito in odgovorno pregledala vse predloge (skupno več kot dvajset založnikov in knjigotržcev), končni odločitvi pa sta bili soglasno sprejeti.
Nagrado sta podelili ga. Andreja Kavčič (predsednica DSZ) in ga. Ingrid Celestina (predsednica DSK).
Nagrado
Naj knjigotržec leta 2016
prejeme ga. MAJDA KNE, Mladinska Knjiga Trgovina, Konzorcij.
ga. Majda Kne
Utemeljitev:
»Ponuditi, spodbuditi, vprašati, se pogovarjati, vedeti, poznati – to so osnovne naloge knjigarnarja. Empatija, sposobnost dela z ljudmi pa je seveda samoumevna. Prodajanje lepe zunanjosti in prijaznega nasmeška brez kakršnekoli vsebine se mi ne zdi dobra naložba.« Tako je Majda Kne pred dvema letoma v intervjuju za Poglede opisala poklic, ki ga opravlja od leta 1979. Začela je pri tedanji Državni založbi Slovenije, od leta 1999 pa si brez nje ne znamo predstavljati oddelka leposlovja v ljubljanskem Konzorciju. Majda sodi med žal izumirajočo vrsto prodajalcev knjig, ki obiskovalcev ne usmerijo zgolj na računalniške baze podatkov, temveč jih znajo pritegniti s svojo širino in zavzetostjo. Z izjemno temeljitostjo spremlja knjižno produkcijo, jo poglobljeno prebira in o njej oblikuje pronicljive sodbe, na podlagi katerih lahko kompetentno svetuje tako tistim, ki so se slučajno znašli na oddelku leposlovja, kot onim, in ti so v njenem primeru v večini, ki v Konzorcij zahajajo prav zaradi nje. Majda pozna ne samo svoje kupce, temveč tudi avtorje, prevajalce, založnike … in vsi poznajo Majdo.
Od lanske pomladi v Konzorciju enkrat mesečno vodi literarne klepetalnice Od prve do zadnje strani. Gre za srečanja, namenjena zahtevnejšim bralcem, katerim skupaj z avtorji, prevajalci in drugimi ustvarjalci predstavlja knjige, ki jih je res vredno prebrati. Ne ustraši se nobene vsebine, saj zna tudi o zahtevnejših temah spregovoriti na komunikativen in zanimiv, a nikoli površen način. Svojevrstna priporočila so tudi njeni izbori novih knjig, ki jih vsak mesec objavlja na spletni strani Konzorcija.
Majda Kne je tudi odlična mentorica mladim knjigarnarjem, ki jim posreduje svoje dolgoletno znanje in jih uči ljubezni do knjige. Tiste brezpogojne ljubezni, ki je pri Majdi, knjigarnarki z dušo in srcem, ni mogoče spregledati.
Čestitamo!
Nagrado
NAJ založnik leta 2016
prejme založba MIŠ, (družinska založba, Janez in Irene Miš, nagrado je prevzel njun sin Anže Miš).
Nagrado je prevzel Anže Miš
Utemeljitev:
Založba Miš si s prepoznavno vsebinsko zasnovo programa, z uspešnim sodelovanjem z domačimi in tujimi avtorji, z izpričano kakovostjo izdanih del in s programom festivala Bralnice pod slamnikom, ki presega običajne festivalske aktivnosti, zagotovo zasluži omenjeno nagrado.
Sidrišče njihovega programa je v mladinski književnosti, torej pri knjigah, ki ciljajo na bralca in kupca knjig v tistih občutljivih letih, ko se odloča ali bodo knjige tudi dolgoročno igrale pomembno vlogo v njegovem življenju. S prefinjenim očesom za izbor primernih knjig z vsega sveta, z velikim poudarkom na domačih avtorjih, ki mu pritiče tudi posluh za preference slovenskega bralca, je založba Miš pojem založbe z vrhunskim mladinskim knjižnim programom, ki ga odlikujejo tudi zgledni uredniški standardi. Premiki od mladinskih proti mlajšim in starejšim bralcem kažejo izurjenost pri izboru ilustratorjev pri otroških izdajah in premišljen izbor odmevnih ali pa klasičnih besedil za odraslo publiko, kar to založbo približno s tridesetimi knjižnimi izdajami letno (to je za družinsko založbo že samo po sebi velik izziv), umešča med manjše slovenske založbe s celovitim in raznovrstnim leposlovnim programom. Že vrsto let sodijo v sam vrh tudi pri številu dodeljenih Zlatih hrušk, ki jih Pionirska podeljuje najboljšim otroškim in mladinskim knjigam. Minulo leto so prejeli kar 13 Zlatih hrušk, kar pomeni, da je najvišjo oceno prejelo kar 65 % knjig, ki jih je za mlade Založba Miš izdala v enem letu.
Ob tem pa se njihovo delo ne konča pri izdajanju knjig in njihovem plasiranju na knjižnični in knjigarniški trg, kar počnejo vse v lastni režiji: v založbi so v okolju, kjer bivajo in delajo, zasnovali še mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki so ga letos organizirali že šestič. Bralnice nedvomno omogočajo prostor za plodno srečevanje teoretikom, ustvarjalcem, učiteljem in otrokom, s festivalom pa nadgrajujejo svoja prizadevanja za motiviranje za branje. V okviru festivalskega dogajanja, na katerem gostijo priznane slovenske in tuje ustvarjalce mladinske književnosti, se je letos odvrtelo več kot 130 najrazličnejših prireditev.
Prepričani smo, da bo založba Miš še naprej uspešno odstirala nove knjižne svetove mladim in malce manj mladim bralcem, v goste tudi v prihodnje vabila priznane avtorje, ter se ambiciozno in pogumno lotevala novih knjižnih projektov.
Čestitamo!
Dr. Samo Rugelj - najzaložnik leta 2015
dr. Samo Rugelj in Hanzi Mlečnik
Samo Rugelj je založnik (ob tem pa tudi soustanovitelj in glavni urednik založbe UMco) že petnajst let. Od leta 2005 je tudi odgovorni urednik Bukle, brezplačne revije o knjigah.
V prvih letih pojavljanja na knjižnem trgu se je založba UMco ukvarjala predvsem z izdajanjem filmske publicistike, ki je podpirala njeno revijalno dejavnost in s tega področja je v tem času izšlo skoraj 90 knjižnih naslovov, med njimi tudi nekatera temeljna domača in prevodna enciklopedična dela (od Knjige o filmu in Svetovne zgodovine filme do dvojezične Slovenske kinematografije celovečernih filmov in Zgodovine filma na Slovenskem).
Po letu 2008 je založba UMco začela širiti svoj založniški program še na druga področja, ki so bila na slovenskem knjižnem trgu precej deficitarna ali pa v zatonu. Prvo od njih se zrcali v zbirki Preobrazba, v kateri izhajajo domača in prevodna (klasična) psihološka dela, drugo pa v zbirki Angažirano, v kateri izhajajo nekatera najbolj izpostavljena prevodna in domača knjižna dela z družbeno angažirano noto. Obe zbirki prispevata v duhovno orodjarno modernega človeka, saj bralcu širita pogled vase in na družbo.
Pri tem velja poudariti prizadevanja založbe in založnika, da kljub zahtevnejšemu profilu teh knjižnih naslovov, na področju promocije knjig poskušata narediti kar se le da veliko za njihov čim učinkovitejši tržni in bralski plasma. Njihova večletna prizadevanja so se v letu 2014 potrdila tudi v odmevnih in uspešnih knjigah, kot sta prevedeni Prikrito Davida Eaglemana in Civilizacija Nialla Fergusona ter domači Ultrablues treh avtorjev, Gombača, Videmška in Ruglja in pa Štefančičev Kdor prej umre, bo dlje mrtev, ki so se kljub svoji ozki publiki v tem letu kar nekajkrat zavihtele na lestvico najbolj prodajanih knjig ter poleg Rožančeve nagrade za najboljše esejistično delo doživel tudi mnoge pozitivne kritiške odmeve.
Z aktivnim angažmajem v minulem letu je založba UMco ter Samo Rugelj kot založnik in pa glavni urednik založbe dokazal, da se da na slovenskem trgu uspešno prodajati tudi zahtevnejše nišne knjižne naslove.
Hanzi Mlečnik – najknjigotržec 2015
Hanzi Mlečnik kot knjigotržec že več kot 20 let deluje v Mohorjevi knjigarni v Celovcu, eni od dveh slovenskih knjigarn na avstrijskem Koroškem. Prijazno postreže kupcem tako v slovenskem kakor v nemškem jeziku ter jim vešče svetuje pri izboru knjig in druge knjigarniške ponudbe. Odlikujeta ga zanimanje in ustrežljivost, predvsem pa mu je pomembno končno zadovoljstvo kupcev. V knjigarni skrbi z ekipo knjigarne tudi za neobičajne knjižne predstavitve, branja ter druge literarne in kulturne dogodke, ki jih deloma tudi sam vodi. V obliki potujoče knjigarne postavlja knjižne police tudi zunaj knjigarne – v šolah, kulturnih domovih in drugod.
Ker se kot človek z umetniško žilico v prostem času najraje umetniško izživlja, to nadarjenost s pridom izrablja tudi v poklicnem življenju, npr. pri dekoraciji in ustvarjanju privlačnih ambientov v knjigarni.
V okviru stalnice »Rož, Podjuna, Zila« Mohorjeva knjigarna iz Celovca vsako leto pripravi večjo prireditev v eni izmed treh koroških dolin z literarnim branjem, umetniško razstavo in glasbeno.
Hanzi Mlečnik goji tudi izredno dobre stike z avtorji in umetniki iz vse Slovenije, zaradi česar jih redno vabi na nastope v Celovec.
V projektu »Upaj si!« se trudi za ponudbo starejši generaciji, ki jo v projektu nagovarja s sodelovanjem pri umetniškem in literarnem izražanju. Iz teh projektov se često porodijo prireditve z branjem in razstavo.
V nemško govorečem okolju Mohorjeva knjigarna vzdržuje stike seveda tudi z nemško javnostjo. Poseben projekt knjigarne je na primer sodelovanje na simpoziju o Viktorju Franklu.
Poleg tega z Mohorjevo knjigarno in v sodelovanju z drugimi koroškimi knjigarnami Hanzi Mlečnik že vrsto let pripravlja knjižni bolšji sejem v središču Celovca. Na tem sejmu daje razpoznavni pečat Mohorjevi stojnici prav izbor slovenskih knjig.
Kot oče dveh otrok Hanzi Mlečnik rad predstavlja knjige mladim, saj obiskujejo knjigarno tudi šolske skupine, predvsem iz dvojezičnih šol južne Koroške. Tem še posebej polaga na srce učenje slovenskega jezika z branjem, da bodo tako ohranili dvojezični obraz dežele Koroške.
Z veseljem v srcu lahko rečemo, da je v času svojih službenih let Hanzi Mlečnik kot knjigotržec postal tudi najbolj prepoznavni obraz Mohorjeve knjigarne v Celovcu.