Novice

Renate Rugelj, podpredsednica Društva slovenskih založnikov na sprejemu pri predsedniku republike, 7. 2. 2017, ob podelitvi Častnega pokroviteljstva nad kampanjo Slovenija bere.

Direktor frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boss, njegova sodelavka Simone Bühler, vodja programa Država – častna gostja, predstavnici Društva Andreja Kavčič in Polona Stepišnik ter Renata Zamida, JAK, Mednarodno sodelovanje.

Vabilo na predavanje za založnike in knjigotržce

Vsebina:

• Kako nastanejo knjižne uspešnice?
• Se jih lahko napove?
• Se jih lahko ustvari?
• Kdaj knjiga postane knjižna uspešnica?

O tem in še čem bosta govorila prof. dr. Miha Kovač, (so)avtor nove knjige Ime česa je konec knjige, ki se bo posvetil knjižnim uspešnicam na tujem in lestvici najbolj prodajanih knjig Naj 10 v slovenskih knjigarnah, ki je obstajala skoraj pet let, ter pojasnil nekaj mehanizmov, ki knjigo spremenijo v uspešnico, in dr. Samo Rugelj, urednik revije Bukla in založnik, ki bo slovenske knjižne uspešnice iz zadnjega obdobja razporedil v različne kategorije ter razmišljal o tem, ali se da z veliko stopnjo verjetnosti kake tipe knjige že vnaprej planirati za knjižno uspešnico.

VLJUDNO VABLJENI!

Prijave (do 13. 2. 17) na: helena.kovacevic@dzs.si
Cena za člane DSZ, DSK in knjižničarje brezplačno, za ostale 15 €.

Še sveže za nami je devetnajsti svetovni dan knjige in avtorskih pravic zapovrstjo, kot je 23. april razglasil UNESCO. Ampak ali veste, na čigavo pobudo? Ideja je katalonska, in pri njih se 23. april imenuje Sant Jordi, knjižni praznik pa Books&Roses, tradicija je namreč bistveno starejša kot 19 let in ni se začela s knjigami, temveč z romantiko ... v Kataloniji so torej združili praznik zaljubljencev s praznikom knjig.

Sant Jordi ali Sveti Jurij je tradicionalni zaščitnik Katalonije, legenda povezana z njim pa sega v 15. stoletje in pravi nekako tako: nenasitni zmaj terorizira katalonsko vasico in od vaščanov vsak dan zahteva otroka za obed. Vaščani so izbirali z žrebom in nekega dne izžrebali kraljevo hči, ljubko princeso. Kralj ni naredil izjeme in poslal jo je v zmajev brlog. Tedaj v vas prijaha vitez Jurij in ko izve, kaj se dogaja, nemudoma odjaha princesi v bran. Po trdem boju zmaja zabode v srce, princesa se nemudoma zaljubi, iz zmajeve krvi pa zraste grm rdečih vrtnic. Jurij utrga najbolj dehtečo med njimi in jo podari princesi. Odtlej v Španiji na vrhuncu pomladi, 23. aprila, svojim izbrankam moški podarjajo rdeče vrtnice, v zameno pa dobijo knjige. Odkar poznamo emancipacijo, so knjige za vse (vrtnice pa načeloma tudi).

Konec 20. let 20. stoletja se je nek podjetni barcelonski knjigarnar spomnil, da bi na ta dan tudi knjigotržci lahko kaj zaslužili. Ker sta na ta dan umrla kar dva velikana svetovne književnosti, Cervantes in Shakespeare, mu je tedanjo Francovo oblast uspelo prepričati, da razglasi 23. april ali Sant Jordi tudi za dan knjige in nemudoma se je ulična prodaja vrtnic in knjig usedla v španska srca, od tam pa se širi tudi v druge države.

Ker je Barcelona decembra prejela UNESCO-v naziv prestolnica literature, je na letošnji praznik vrtnic in knjig povabila knjigotržce in založnike iz nekaterih evropskih mest, ki se ponašajo z istim nazivom, od Edinburga do Varšave, od Heidelberga do Lizbone. Tovrstne mednarodne promocije pri njih organizira Svet za javno diplomacijo Katalonije ali Diplocat. Kulturni odsek barcelonske mestne uprave ima tudi samostojno UNESCO pisarno, ki jo koordinira katalonska novinarka, pisateljica in prevajalka Marina Espasa.

Literatura in kultura sta postali priložnost, da se v Barceloni ponovno prevrednotita kultura in turizem. Barcelona je konec koncev zibelka španskega založništva, tukaj ima sedež daleč največ založb, mesto pa premore tudi kar nekaj izjemnih knjigarn.

Kako pomemben je Sant Jordi za knjižno industrijo v Španiji najbolje ponazori dejstvo, da se v dvanajstih urah 23. aprila ustvari kar 7 % letnega dohodka iz prodaje knjig, oziroma približno 22 milijonov €. Marià Marín, direktor katalonske knjigotrške zbornice, ob tem poudari, da se 60 % vseh knjig proda prav v Barceloni, vseh knjig pa se je na lanskoletni Sant Jordi prodalo kar 1,5 milijona.

Posebej zadnji dve leti se knjigotržci 23. aprila neizmerno veselijo, saj je finančna kriza močno prizadela tudi knjižno industrijo. Od leta 2009 do 2013 je prodaja knjig padla kar za 30 %, šele z letom 2015 pa se je začela spet postopoma dvigovati.

Sant Jordi je tudi izjemen promocijski moment. V začetku aprila španske založbe izdajo največje število novitet, prodaja knjig se že dva tedna pred knjižnim praznikom dvigne za 40 %, k promociji pa pristopi tudi največji javni magnet, nogometni klub Barcelona. Kot je povedala Bel Olid, predsednica društva pisateljev, ki pišejo v katalonščini – junakinja dneva je knjiga, vrtnica pa le še njena spremljevalka.

Literarno in strokovno gostovanje, ki sta ga pripravila Javna agencija za knjigo RS in SKICA – slovenski kulturni center na Dunaju.

Brez takšnih srečanj bi bile sosedske kulture zgolj to – sosede, ki sicer vedo druga za drugo, a se nikoli ne pogovarjajo. Z veseljem sem in še bom sodeloval.
Andrej Hočevar, urednik, LUD Literatura

Štirje večeri slovenske literature so dunajskemu občinstvu postregli s programom, ki je pritegnil, s knjigami, ki so prevedene ter na voljo bralcem in z nastopi, ki se bodo zapisali med dogodke leta. Večer z Borisom Pahorjem je Manfred Müller, direktor Österreichische Gesellschaft für Literatur, označil kot enega od dogodkov leta.

Uvodni, torkov večer je potekal v sproščenem vzdušju priljubljene centralne knjigarne in kavarne Phil na Gumpendorfer Str. Ob prijazni podpori butične slovenske pivovarne Reservoir Dogs je številčno občinstvo poslušalo slovensko poezijo Cvetke Lipuš, Ane Pepelnik, Verene Mermer in Roberta Prosserja. Prozo je zastopal Davorin Lenko z nemškim prevodom romana Telesa v temi.

Sredin dopoldan je bil rezerviran za spoznavanje avstrijskih založb in knjigarn. Slovenska delegacija se je oglasila pri glavnem uredniku založbe Zsolnay, nato pa še pri založbi Folio, ter obiskala neodvisno knjigarno Jeller.

Kaj vse lahko izvemo od založniških kolegov, ko se ponudi redka priložnost, da se srečamo na uredništvih in onstran vljudnostno spoznavnih fraz izmenjamo konkretne izkušnje, vprašanja, celo številke, je pokazalo srečanje s kolegi na založbi Zsolnay in Folio.
Valentina Smej Novak, Totaliteta

Zvečer je v kulturnem centru Alte Schmiede s svežim nemškim prevodom romana Odpusti nastopil Aleš Šteger. Naslednji večer je nastopil Boris Pahor, pogovarjal pa se je z dolgoletnim prijateljem Thomasom Poissom.

Zaključni dogodek je potekal v osrednji dunajski knjižnici Hauptbücherei am Gürtel. Nastopili so Katja Gasser, Maja Haderlap in Goran Vojnović, več kot stoglavo občinstvo pa je spremljalo tudi branje iz nemškega prevoda romana Jugoslavija, moja dežela.

Odmevni predstavitveni dogodki v najbolj živahnih in ključnih prostorih dunajskega družabno kulturnega življenja ter poročila v vidnejših časopisih kažejo, da so sosedje željni brati in slišati več slovenske literature.
Luka Novak, Totaliteta

Javna agencija za knjigo RS je v sklopu pripravljalnih aktivnosti za projekt »Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu« med 16. in 22. novembrom 2015 sodelovala na berlinskem bralskem festivalu »Stadt-Land-Buch«, s petimi literarnimi dogodki in osmimi slovenskimi avtoricami in avtorji. Dogodkov na petih različnih lokacijah po Berlinu se je udeležilo več kot 1000 obiskovalcev.

Strokovnega dela berlinskih dogodkov, namenjenega spoznavanju nemških založnikov in pospešenemu prevajanju slovenskih avtorjev v nemščino, so se udeležili predstavniki devetih slovenskih založb. Prvi pozitivni rezultati so se pokazali že dva tedna po srečanjih: založba Transit bo izdala Nemško loterijo Mihe Mazzinija, založba Wagenbach pa Biljard v Dobrayu Dušana Šarotarja.

Potovanju so se pridružile založbe Goga, Litera, Beletrina, Mladinska knjiga, Miš, Celjska Mohorjeva družba, Modrijan, Sanje in Forum slovanskih kultur. V torek, 17. 11., smo z dvajsetimi različnimi nemškimi založniki izvedli sklop hitrih individualnih sestankov po principu speed-datinga, v sredo, 18. 11., pa obiskali založbe Suhrkamp, Aufbau in Berlin Verlag.