Novice

Sprejem pri predsedniku republike

Renate Rugelj, podpredsednica Društva slovenskih založnikov na sprejemu pri predsedniku republike, 7. 2. 2017, ob podelitvi Častnega pokroviteljstva nad kampanjo Slovenija bere.

Renate Rugelj, podpredsednica Društva slovenskih založnikov na sprejemu pri predsedniku republike, 7. 2. 2017, ob podelitvi Častnega pokroviteljstva nad kampanjo Slovenija bere.

Obisk direktorja frankfurtskega knjižnega sejma v Sloveniji

Direktor frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boss, njegova sodelavka Simone Bühler, vodja programa Država - častna gostja, predstavnici Društva Andreja Kavčič in Polona Stepišnik ter Renata Zamida, JAK, Mednarodno sodelovanje

Direktor frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boss, njegova sodelavka Simone Bühler, vodja programa Država – častna gostja, predstavnici Društva Andreja Kavčič in Polona Stepišnik ter Renata Zamida, JAK, Mednarodno sodelovanje


 Vabilo na predavanje za založnike in knjigotržce

Knjižne uspešnice na tujem in pri nas

Datum: sreda, 15. 2. ob 14. uri

Trajanje: 3 šolske ure; od 14.00 -16.30

Lokacija: Trubarjeva hiša literature, Ljubljana

prof. dr. Miha Kovač in dr. Samo Rugelj

Vsebina:

  • Kako nastanejo knjižne uspešnice?
  • Se jih lahko napove?
  • Se jih lahko ustvari?
  • Kdaj knjiga postane knjižna uspešnica?

O tem in še čem bosta govorila: prof. dr. Miha Kovač, (so)avtor nove knjige Ime česa je konec knjige, ki se bo posvetil knjižnim uspešnicam na tujem in lestvici najbolj prodajanih knjig Naj 10 v slovenskih knjigarnah, ki je obstajala skoraj pet let, ter pojasnil nekaj mehanizmov, ki knjigo spremenijo v uspešnico, in dr. Samo Rugelj, urednik revije Bukla in založnik, ki bo slovenske knjižne uspešnice iz zadnjega obdobja razporedil v različne kategorije ter razmišljal o tem ali se da z veliko stopnjo verjetnosti kake tipe knjige že vnaprej planirati za knjižno uspešnico.

VLJUDNO VABLJENI!

Prijave (do 13. 2. 17) na: helena.kovacevic@dzs.si
Cena za člane DSZ, DSK in knjižničarje brezplačno,
za ostale 1
5 €.


Books&Roses – Kako svetovni dan knjige praznujejo v katalonski prestolnici

Še sveže za nami je devetnajsti svetovni dan knjige in avtorskih pravic zapovrstjo, kot je 23. april razglasil UNESCO. Ampak ali veste, na čigavo pobudo? Ideja je katalonska, in pri njih se 23. april imenuje Sant Jordi, knjižni praznik pa Books&Roses, tradicija je namreč bistveno starejša kot 19 let in ni se začela s knjigami, temveč z romantiko … v Kataloniji so torej združili praznik zaljubljencev s praznikom knjig.

Sant Jordi ali Sveti Jurij je tradicionalni zaščitnik Katalonije, legenda povezana z njim pa sega v 15. stoletje in pravi nekako tako: nenasitni zmaj terorizira katalonsko vasico in od vaščanov vsak dan zahteva otroka za obed. Vaščani so izbirali z žrebom in nekega dne izžrebali kraljevo hči, ljubko princeso. Kralj ni naredil izjeme in poslal jo je v zmajev brlog. Tedaj v vas prijaha vitez Jurij in ko izve, kaj se dogaja, nemudoma odjaha princesi v bran. Po trdem boju zmaja zabode v srce, princesa se nemudoma zaljubi, iz zmajeve krvi pa zraste grm rdečih vrtnic. Jurij utrga najbolj dehtečo med njimi in jo podari princesi. Odtlej v Španiji na vrhuncu pomladi, 23. aprila, svojim izbrankam moški podarjajo rdeče vrtnice, v zameno pa dobijo knjige. Odkar poznamo emancipacijo, so knjige za vse (vrtnice pa načeloma tudi). No, konec 20. let 20. stoletja se je nek podjetni barcelonski knjigarnar spomnil, da bi na ta dan tudi knjigotržci lahko kaj zaslužili. Ker sta na ta dan umrla kar dva velikana svetovne književnosti, Cervantes in Shakespeare, mu je tedanjo Francovo oblast uspelo prepričati, da razglasi 23. april ali Sant Jordi tudi za dan knjige in nemudoma se je ulična prodaja vrtnic in knjig usedla v španska srca, od tam pa se širi tudi v druge države (v taki ali drugačni obliki danes svetovni dan knjige praznujejo že v 100 državah sveta).

Ker je Barcelona (hkrati z Ljubljano in še nekaj drugimi mesti) decembra prejela UNESCO-v naziv prestolnica literature, je na letošnji praznik vrtnic in knjig povabila knjigotržce in založnike iz nekaterih evropskih mest, ki se ponašajo z istim nazivom, od Edinburga do Varšave, od Heidelberga do Lizbone. Tovrstne mednarodne promocije pri njih organizira t.im. Svet za javno diplomacijo Katalonije ali Diplocat, tako rekoč katalonska piarovska organizacija (javno-zasebno partnerstvo ki vključuje javne mestne strukture, pa tudi na primer FC Barcelono). Od pred kratkim pa ima kulturni odsek barcelonske mestne uprave tudi čisto samostojno UNESCO pisarno, ki jo koordinira dokaj znana katalonska novinarka, pisateljica in prevajalka Marina Espasa (na položaju je šele mesec dni, zato nekoliko manj vešča tako poslov mestne uprave kot javne diplomacije). Čeprav ji še ni čisto jasno, da UNESCO za ta častni naziv v mestni proračun Barcelone ne prispeva finančnih injekcij, se dobro zaveda nečesa drugega – literatura (in kultura) je postala priložnost, da se v Barceloni ponovno prevrednotita kultura in turizem, saj na primer v zadnjih letih javnost vedno bolj kritično gleda na razprodajo vrhunskih mestnih lokacij (tudi biserov Gaudijevega in kasnejšega modernističnega ustvarjanja) cenenim verigam oblačil, restavracijam s hitro hrano ali verigam hotelov. Barcelona je konec koncev zibelka španskega založništva, tukaj ima sedež daleč največ založb, mesto pa premore tudi kar nekaj izjemnih knjigarn (Central, Laie …).

A osvetlimo številke v malo širšem kontekstu. Kako pomemben je Sant Jordi za knjižno industrijo v Španiji najbolje ponazori dejstvo, da se v dvanajstih urah 23. aprila (ulična prodaja poteka med 9.00 in 21.00) ustvari kar 7% letnega dohodka iz prodaje knjig, z drugimi besedami 22 milijonov € prinese prodaja knjig na ta dan. Marià Marín, direktor katalonske knjigotrške zbornice ob tem poudari, da se 60% vseh knjig proda prav v Barceloni, in vseh knjig se je na lanskoletni Sant Jordi prodalo kar 1,5 milijona! Od tega je kar 20% otroške in mladinske literature (knjižne upodobitve legende o Svetem Juriju gredo na ta dan za med). Omenjena zbornica je tudi organizator vsega dogajanja na ta dan, v vseh katalonskih mestih in vaseh. Barcelonski mestni oddelek za kulturo javnih površin, namenjenih prodaji knjig in vrtnic (torej praktično vseh mestnih ulic, ki ji v ta namen tudi zaprejo za promet), ne zaračunava, zainteresirani morajo le pravočasno oddati rezervacijo in navesti željeno število metrov prodajnih miz (ki jih morajo zagotoviti sami). Tak je običaj tudi v drugih španskih mestih. S podatkom, koliko knjižnih kilometrov je v Barceloni na prodaj na ta dan, Marín sicer ni znal postreči, a letos se je k prodaji prijavilo 800 knjigarn in založnikov iz vse Španije (in nekaj tujcev, večinoma italijanskih in portugalskih knjigarn in antikvariatov). Na ulicah se torej ne prodajajo le nove, temveč tudi rabljene knjige, a so te po površni oceni vseeno v manjšini. In praktično vsi prodajalci ponujajo »mešano blago« – knjige v katalonščini in v španščini, ene ob drugih, ne ločeno, konec koncev je Katalonija popolnoma dvojezična regija (s kar tremi uradnimi jeziki). Ob tem po vsem mestu vzniknejo tudi večji in manjši odri medijskih sponzorjev, knjigarnarjev, javnih in zasebnih institucij … okoli pete popoldne je na ulicah Barcelone vrvež že tako intenziven, da se lahko premikaš le še po polžje in v kači, in množica se tam do osme zvečer le še stopnjuje, vrtnice je treba dvigniti visoko nad glavo, da se ne pomečkajo … dokler štafete ne prevzame slavno barcelonsko nočno življenje in se klientela na ulicah drastično spremeni, knjige pa – tiste, ki niso končale pri novih lastnikih, romajo nazaj v škatle.

Posebej zadnji dve leti se knjigotržci 23. aprila neizmerno veselijo, saj je finančna kriza močno prizadela tudi knjižno industrijo, poudari Marín. Od leta 2009 do 2013 je prodaja knjig padla kar za 30%, in šele z letom 2015 se je začela spet postopoma dvigovati, a do popolnega okrevanja je pot še dolga … Knjigarne in založbe, ki v zadnjih petih letih niso propadle, bodo večne, pristavi. Naklade so padle za polovico, javna podpora je popolnoma usahnila za vse deležnike v knjižni verigi. Ključno vlogo v prodajnem smislu je za marsikoga v tem času predstavljal špansko govoreči del Srednje in Južne Amerike.

Sant Jordi pa je tudi izjemen promocijski moment (letošnji knjižni praznik je otvoril Claudio Magris). V začetku aprila španske založbe izdajo največje število novitet (drugi vrh je zgodnja jesen), prodaja knjig se že dva tedna pred knjižnim praznikom dvigne za 40%, k promociji pa pristopi tudi največji javni magnet, nogometni klub Barcelona. Na tekmah pred 23. aprilom (letos pa tudi prav na Sant Jordi) obiskovalce stadiona na sedežih pričakajo reklamni slogani, ki vabijo k branju in kupovanju, derbi med Madridom in Barcelono na letošnji sobotni praznik pa je uvedla ekshibicijska pisateljsko-založniška enajsterica. ARA, eden osrednjih katalonskih časnikov, je kar četrtino oziroma dvajset strani letošnje izdaje na dan knjige posvetil reportaži o knjigarnah po vsej Kataloniji, televizijske in radijske hiše pa imajo na ta dan po mestu razkropljene svoje odre. Kot je povedala Bel Olid, predsednica društva pisateljev, ki pišejo v katalonščini – junakinja dneva je knjiga, vrtnica pa le še njena spremljevalka …


Slovenski avtorji in založniki na Dunaju – 26.-29. april 2016

Literarno in strokovno gostovanje, ki sta ga pripravila Javna agencija za knjigo RS in SKICA – slovenski kulturni center na Dunaju.

kolaz Dunaj

Brez takšnih srečanj bi bile sosedske kulture zgolj to – sosede, ki sicer vedo druga za drugo, a se nikoli ne pogovarjajo. Z veseljem sem in še bom sodeloval. (Andrej Hočevar, urednik, LUD Literatura)

Štirje večeri slovenske literature so dunajskemu občinstvu postregli s programom, ki je pritegnil, s knjigami, ki so prevedene ter na voljo bralcem in z nastopi, ki se bodo zapisali med dogodke leta – kot je večer z Borisom Pahorjem označil Manfred Müller, direktor Österreichische Gesellschaft für Literatur, kjer je moral del občinstva celo stati – in vztrajali so polni dve uri.

Uvodni, torkov večer, je potekal v sproščenem vzdušju ene od priljubljenih centralnih knjigarn, ki je tudi kavarna, letni kino in še kaj – Phil na Gumpendorfer Str. Ob prijazni podpori butične slovenske pivovarne Reservoir Dogs je lahko številčno občinstvo tako okušalo kot poslušalo slovensko in se prepustilo poeziji Cvetke Lipuš, Ane Pepelnik, mlade avstrijske pesnice Verene Mermer in Roberta Prosserja, pesniškega performerja, ki je bil tudi moderator večera. Prozo, natančneje svoj v nemščino preveden romaneskni prvenec Telesa v temi (Körper im Dunklem, Litterae Slovenicae, 2016), je zastopal Davorin Lenko, ki je dialog z občinstvom vzpostavil kar v nemščini.

Sredin dopoldan je bil rezerviran za spoznavanje avstrijskih založb in knjigarn, precej velika slovenska delegacija se je oglasila najprej pri glavnem uredniku založbe Zsolnay, ki je že nekaj let pod okriljem močne nemške skupine Hanser, nato pa še pri založbi Folio, katere slovenski zastavonoša je zadnja leta Drago Jančar, pred kratkim pa so izdali tudi Gorana Vojnovića. A vseeno smo skupaj ugotavljali, da žal še kako drži eden od napovednikov »slovenske literarne turneje« v dunajskem časopisu Falter – Slovenija, dežela, ki je tako blizu, a o njen tako malo vemo. Izjava, ki ni boleča le za Slovensko turistično organizacijo, temveč še kako tudi za knjižno-založniško branžo. Potolažimo se s skupinskim brskanjem po eni bolj šarmatnih dunajskih neodvisnih knjigarn, Jeller, ki jo v četrtem okrožju že več desetletij vodi legendarna knjigarnarka Anna Jeller. A spet, boleče misli o domači knjigarniški sceni se vsiljujejo same od sebe …

Kaj vse lahko izvemo od založniških kolegov, ko se ponudi redka priložnost, da se srečamo na uredništvih in onstran vljudnostno spoznavnih fraz izmenjamo konkretne izkušnje, vprašanja, celo številke, je pokazalo srečanje s kolegi na založbi Zsolnay in Folio. Taka izmenjava je bila hkrati koristna in navdihujoča: od strategije na trgu e-knjig do PR prijemov, izzivov remisije in odkrivanja novih avtorjev… (Valentina Smej Novak, Totaliteta)

Zvečer je v kulturnem centru Alte Schmiede s svežim nemškim prevodom romana Odpusti (Archiv der toten Seelen, Schoeffling, 2016) nastopil Aleš Šteger, ki je enako prepričljivo prebiral slovenske in nemške odlomke iz romana, medtem pa je v prestolnico nekdanje monarhije, v kateri se je dejansko rodil še za časa njenega obstoja, pripotoval Boris Pahor. Nastopil je na četrtkov večer, v eni najstarejših literarnih institucij na Dunaju, in nemalo govoril tudi o propadli monarhiji, in današnji evropski uniji, ki je temu že precej blizu. Pogovarjal se je z dolgoletnim prijateljem Thomasom Poissom, filologom in soprevajalcem njegove Nekropole, ki »na veliko sramoto nemškega založništva« kot je ugotavljal moderator Cornelius Hell, ni več dobavljiva, doživeli pa smo redko priložnost, ko je kratek odlomek iz tega romana tudi sam prebral.

Za večinoma nemško govoreče občinstvo je bila podobno kot v četrtek tudi na petkov večer, ključna odlična tolmačka Amalija Maček, čeprav so bili vsi gosti zaključnega dogodka na odru osrednje dunajske knjižnice (Hauptbücherei am Gürtel) slovensko govoreči – kulturna urednica na ORF in koroška slovenka Katja Gasser v vlogi moderatorke, Maja Haderlap, ki je knjige podpisovala že na poti v dvorano in Goran Vojnović, ki mu je bil ob izidu nemškega prevoda romana Jugoslavija, moja dežela (Vaters Land, Folio, 2016) večer tudi posvečen, in je po koncu tudi sam podpisal nemalo izvodov omenjene knjige v nemščini. Več kot stoglavo občinstvo, napeta tišina ob dolgem branju iz romana, v interpretaciji prevajalca Klausa Detlefa Olofa, in simpatični pogovor, ki je sledil, so ob veliki medijski prisotnosti in avtorjevi mini turneji v Nemčiji morda poskrbeli za to, da je roman že na mesečni (majski) lestvici priporočenih knjig, ki jo oblikuje nemška javna RTV Südwestrundfunk – SWR (http://www.swr.de/bestenliste).

Odmevni predstavitveni dogodki v najbolj živahnih in ključnih prostorih dunajskega družabno kulturnega življenja, poročila v najvidnejših časopisih pa kažejo, da so sosedje željni brati in slišati več slovenske literature. Knjigarno-kavarno Phil na primer sicer zasebno obiščemo ob vsaki poti na Dunaj, zato je bilo toliko bolj prijetno doživeti, da je bila tako polna publike ob otvoritvenem slovenskem večeru – čeprav verjameva, da ni bilo tako samoumevno priti na to zaželeno prizorišče na dunajski družabno kulturni sceni- čestitke in hvala organizatorjem (JAK RS, SKICA). Luka Novak, Totaliteta


Strokovna srečanja med nemškimi in slovenskimi založniki v Berlinu

Javna agencija za knjigo RS je v sklopu pripravljalnih aktivnosti za projekt »Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu« med 16. in 22. novembrom 2015 sodelovala na berlinskem bralskem festivalu »Stadt-Land-Buch«, s petimi pestrimi literarnimi dogodki in osmimi slovenskimi avtoricami in avtorji. Dogodkov na petih različnih lokacijah po Berlinu  se je udeležilo več kot 1000 obiskovalcev. Strokovnega dela berlinskih dogodkov, ki so bili namenjeni spoznavanju nemških založnikov in pospeüenemu prevajanju slovenskih avtorjev v nemščino, so se udeležili predstavniki devetih slovenskih založb. Prvi pozitivni rezultati, le dva tedna po srečanjih, pa se že kažejo: založba Transit bo izdala Nemško loterijo Mihe Mazzinija, založba Wagenbach pa Biljard v Dobrayu Dušana Šarotarja. Pričakujemo še več uspešnih izidov tega in prihodnjih podobnih srečanj, ki jih nameravamo v naslednjih letih intenzivirat, in se veselimo naslednjih druženj z založniki in avtorji.

V Berlinu smo organizirali tudi strokovna srečanja med nemškimi in slovenskimi založniki – potovanju so se pridružile založbe Goga, Litera, Beletrina, Mladinska knjiga, Miš, Celjska Mohorjeva družba, Modrijan, Sanje in Forum slovanskih kultur. V torek, 17.11. smo z dvajsetimi različnimi nemškimi založniki izvedli sklop hitrih individualnih sestankov po principu speed-datinga in se v nadaljevanju družili tudi ob večerji, v sredo, 18.11. pa smo obiskali tri velike založbe s sedežem v Berlinu, Suhrkamp, Aufbau in Berlin Verlag, kjer smo si ogledali prostore, založniške programe, in izmenjali izkušnje ter ideje z nemškimi kolegi.

BERLIN

 

Novice iz založništva

Sprejeta novela zakona o JAK in program za jezikovno politiko 

Ta stran uporablja piškotke in brez njih ne deluje. Tu izveste več o piškotkih.